Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Sibirije so letos pomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi trenda toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji. Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverimo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Kraevom iz državne akademije znanosti v Moskvi.
Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature? Razmišljata Gregor Vertačnik, ARSO, in dr. Gleb Krajev iz državne akademije znanosti v Moskvi
Iz Sibirije so spomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do deset stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji 29. maja.
Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverjamo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Krajevom iz državne akademije znanosti v Moskvi in univerze Vrije v Amsterdamu.
Permafrost je eden od ključnih delov podnebnega sistema, prekriva skoraj eno četrtino kopnega severne poloble, pojasnjuje Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. "Je ostanek prejšnjih poledenitev in splošnega ohlajanja ozračja v zadnjih milijonih let, star je lahko tudi do več milijonov let. Ponekod pa je ostanek zadnje ledene dobe, ki je bila pred 20.000 leti." Po njegovih besedah sega permafrost po večini od nekaj metrov do nekaj deset metrov globoko v površje tal, ponekod, kjer so zime zelo mrzle in brez snega, pa je lahko debel več kot kilometer.
Kot dodaja dr. Gleb Krajev, ga najdemo na Arktiki, v Sibiriji, Kanadi, pa tudi na Tibetu in v številnih gorskih predelih, nam najbližje se pojavlja na primer v Alpah. Kot dodaja, je permafrost prst ali kamenje, ki ima temperaturo nižjo od nič stopinj Celzija. "Sicer se ne razlikuje močno od vsakdanje prsti, razen v tem, da biološki procesi v njem potekajo zelo počasi."
V permafrostu je shranjenega ogromno ogljika. V njem je dvakrat toliko ogljika kot v ozračju in dvakrat toliko v kot v rastlinstvu sveta, pravi Vertačnik. Ko se stali led v permafrostu, se lahko pri tem zaradi razpadanja organske snovi sprostijo ogromne količine ogljikovega dioksida in metana, to pa lahko sproži dodatne spremembe v ozračju. "Ocene kažejo, da bi se do konca stoletja lahko sprostilo več kot 100 milijard ton ogljika, po večini v obliki ogljikovega dioksida. To bi lahko privedlo do dodatnega segrevanja od nekaj desetink stopinje do ene stopinje Celzija. Bo pa ta učinek manjši, kot pa je segrevanje, ki smo ga povzročil mi, človeštvo," napoveduje Vertačnik.
Dr. Gleb Krajev se je kot geograf specializiral za raziskovanje permafrosta, v preteklosti se je udeležil številnih odprav na daljni ruski sever. Permafrost raziskuje predvsem v zahodni Sibiriji in v Čukotki. "Tu zelo primanjkuje hrane, temperatura je večino časa zelo nizka, v ogrevanje telesa je treba vlagati ogromno energije. Živa bitja morajo skrbeti za ustrezne telesne zaloge nutrientov in kar se da zmanjšati aktivnost med najhladnejšimi deli leta. Zelo zanimiv primer so tudi starodavni mikroorganizmi, ki so jih našli v permafrostu, potem ko so v njem mirovali več kot tri milijone let. Imamo tudi dokaz, da lahko semena rastlin v tamkajšnjih pogojih preživijo celih 30.000 let."
Permafrost se tali počasi, če ga z ničimer ne motimo, pravi Krajev. Pri tem je treba poudariti, da se taljenje od regije do regije zelo razlikuje. "Razpon taljenja permafrosta se je v zadnjem desetletju povečal od 5 do 20 centimetrov v globino, njegova temperatura pa se je v zadnjih desetletjih zvišala za stopinjo do dve." Za to, da bi se začel res občutno hitro taliti, pa bi bil potreben veliko večji skok v zunanji temperaturi, dodaja. "Za predstavo: da bi trajno zamrznjena tla res spremenili v vodo, potrebujemo 80-krat več energije od tiste, ki je potrebna za to, da se temperatura permafrosta poveča le za stopinjo."
Nad severnim tečajnikom se v zadnjih letih dogajajo podobni temperaturni odkloni kot drugod po svetu. V Sibiriji in Kanadi divjajo obsežni gozdni požari, letos spomladi so z ruskega severa poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. V mestu Verhojansk so pred kratkim izmerili 38 stopinj Celzija, ob tem velja poudariti, da velja to mesto za eno od najhladnejših točk severne poloble, saj so tam izmerili tudi rekordnih minus 68 stopinj Celzija.
Ponekod na severu je bil temperaturni odklon 6–7 stopinj nad dolgoletnim povprečjem, opozarja Vertačnik, "to je izredno velik odklon, daleč nad prejšnjim rekordom. Tla so se odmrznila precej bolj globoko kot običajno, in če to traja dalj časa, lahko govorimo o veliki izgubi permafrosta".
Ko se zrak tako močno ogreje, vpliva tudi na tla in na njih stoječo infrastrukturo. Na permafrostu stoji kar nekaj velikih mest ter ogromno industrijske in energetske infrastruture. "Eden od najočitnejših znakov taljenja permafrosta je slabša stabilnost stavbnih temeljev. Doslej sem kot raziskovalec obiskal že kar nekaj velikih ruskih mest, ki ležijo na daljnem severu. Mesta so polna stavb z razpokami v zidovih, stavbe so deformirane, zunanje stene pri številnih pa načete. Še en dober primer je deformacija cest in železniških tirov. Traso transibirske železnice prav iz tega razloga zelo pogosto popravljajo, teren namreč ponekod postaja, milo rečeno, valovit."
To vnese dodatne stroške, pri stavbi, postavljeni na permafrostu, temelji znašajo polovico končne cene, pojasnjuje Krajev. Permafrost od organizmov za golo preživetje zahteva več energije, in to v vseh pomenih besede, pri človeku tudi v obliki občutno višjih naložb v kar koli. Po njegovih besedah pri ustrezni graditvi samo dobro zasnovani temelji znesejo polovico končne cene. "Zadnji primer onesnaževanja z izlitjem dizelskega goriva v Norilsku je tudi ena od vidnih posledic taljenja permafrosta. Za izlitje lahko krivimo slabo vzdrževanje pri shranjevanju goriva in pomanjkanje monitoringa nad stanjem permafrosta. Vidni posledici sta tudi izgubljanje ozemlja in erozija tal, zaradi taljenja ledu v permafrostu je v zadnjem stoletju odplaknilo številne otoke."
A če smo optimistični, obstajajo tudi dobre posledice, dodaja. Pri tem poudarja predvsem povečano pozornost strokovne in laične javnosti. Zaradi nevarnosti taljenja so se v zadnjih letih povečala vlaganja v nadzorne sisteme in raziskave, "vse več je prizadevanj, da taljenje permafrosta spremljamo bolj organizirano in na precej širši ravni kot doslej in da tako preprečujemo nadaljnje taljenje".
Še ena od posledic taljenja permafrosta je oživljanje mikroorganizmov, ki so dolga tisočletja ostali zamrznjeni v njem. Ti lahko potencialno izzovejo hude bolezni pri živih bitjih. Vertačnik poudarja izbruh antraksa leta 2016. "Na polotoku Yamal na severu Sibirije je ta bolezen izbruhnila zaradi zelo tople pomladi in poletja, najprej med severnimi jeleni. Okužilo se je tudi več kot sto ljudi, 12-letni deček je umrl." To je po njegovih besedah dokaz, kako dolgo lahko v ledu preživijo bakterije in virusi. "V trajno zamrznjenih tleh imamo tudi veliko starejše viruse in bakterije, ki čakajo na priložnost, da postanejo tla odmrznjena. Največja težava je, da lahko takšni virusi in bakterije okužijo pitno vodo, s katero se napajajo živali in ljudje."
Iz Sibirije so letos pomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi trenda toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji. Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverimo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Kraevom iz državne akademije znanosti v Moskvi.
Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature? Razmišljata Gregor Vertačnik, ARSO, in dr. Gleb Krajev iz državne akademije znanosti v Moskvi
Iz Sibirije so spomladi poročali o temperaturah, ki so tudi do deset stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi toplejših temperatur v arktičnem krogu zadnjih nekaj let je na udaru tudi permafrost. Med drugim naj bi bilo taljenje permafrosta tudi eden od razlogov za izlitje dizelskega goriva iz rezervoarja v termoelektrarni v mestu Norilsk v Sibiriji 29. maja.
Kakšen je potencial talečega se permafrosta za prihodnji dvig svetovne temperature, preverjamo z gostoma Gregorjem Vertačnikom iz Agencije za okolje in dr. Glebom Krajevom iz državne akademije znanosti v Moskvi in univerze Vrije v Amsterdamu.
Permafrost je eden od ključnih delov podnebnega sistema, prekriva skoraj eno četrtino kopnega severne poloble, pojasnjuje Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. "Je ostanek prejšnjih poledenitev in splošnega ohlajanja ozračja v zadnjih milijonih let, star je lahko tudi do več milijonov let. Ponekod pa je ostanek zadnje ledene dobe, ki je bila pred 20.000 leti." Po njegovih besedah sega permafrost po večini od nekaj metrov do nekaj deset metrov globoko v površje tal, ponekod, kjer so zime zelo mrzle in brez snega, pa je lahko debel več kot kilometer.
Kot dodaja dr. Gleb Krajev, ga najdemo na Arktiki, v Sibiriji, Kanadi, pa tudi na Tibetu in v številnih gorskih predelih, nam najbližje se pojavlja na primer v Alpah. Kot dodaja, je permafrost prst ali kamenje, ki ima temperaturo nižjo od nič stopinj Celzija. "Sicer se ne razlikuje močno od vsakdanje prsti, razen v tem, da biološki procesi v njem potekajo zelo počasi."
V permafrostu je shranjenega ogromno ogljika. V njem je dvakrat toliko ogljika kot v ozračju in dvakrat toliko v kot v rastlinstvu sveta, pravi Vertačnik. Ko se stali led v permafrostu, se lahko pri tem zaradi razpadanja organske snovi sprostijo ogromne količine ogljikovega dioksida in metana, to pa lahko sproži dodatne spremembe v ozračju. "Ocene kažejo, da bi se do konca stoletja lahko sprostilo več kot 100 milijard ton ogljika, po večini v obliki ogljikovega dioksida. To bi lahko privedlo do dodatnega segrevanja od nekaj desetink stopinje do ene stopinje Celzija. Bo pa ta učinek manjši, kot pa je segrevanje, ki smo ga povzročil mi, človeštvo," napoveduje Vertačnik.
Dr. Gleb Krajev se je kot geograf specializiral za raziskovanje permafrosta, v preteklosti se je udeležil številnih odprav na daljni ruski sever. Permafrost raziskuje predvsem v zahodni Sibiriji in v Čukotki. "Tu zelo primanjkuje hrane, temperatura je večino časa zelo nizka, v ogrevanje telesa je treba vlagati ogromno energije. Živa bitja morajo skrbeti za ustrezne telesne zaloge nutrientov in kar se da zmanjšati aktivnost med najhladnejšimi deli leta. Zelo zanimiv primer so tudi starodavni mikroorganizmi, ki so jih našli v permafrostu, potem ko so v njem mirovali več kot tri milijone let. Imamo tudi dokaz, da lahko semena rastlin v tamkajšnjih pogojih preživijo celih 30.000 let."
Permafrost se tali počasi, če ga z ničimer ne motimo, pravi Krajev. Pri tem je treba poudariti, da se taljenje od regije do regije zelo razlikuje. "Razpon taljenja permafrosta se je v zadnjem desetletju povečal od 5 do 20 centimetrov v globino, njegova temperatura pa se je v zadnjih desetletjih zvišala za stopinjo do dve." Za to, da bi se začel res občutno hitro taliti, pa bi bil potreben veliko večji skok v zunanji temperaturi, dodaja. "Za predstavo: da bi trajno zamrznjena tla res spremenili v vodo, potrebujemo 80-krat več energije od tiste, ki je potrebna za to, da se temperatura permafrosta poveča le za stopinjo."
Nad severnim tečajnikom se v zadnjih letih dogajajo podobni temperaturni odkloni kot drugod po svetu. V Sibiriji in Kanadi divjajo obsežni gozdni požari, letos spomladi so z ruskega severa poročali o temperaturah, ki so tudi do 10 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. V mestu Verhojansk so pred kratkim izmerili 38 stopinj Celzija, ob tem velja poudariti, da velja to mesto za eno od najhladnejših točk severne poloble, saj so tam izmerili tudi rekordnih minus 68 stopinj Celzija.
Ponekod na severu je bil temperaturni odklon 6–7 stopinj nad dolgoletnim povprečjem, opozarja Vertačnik, "to je izredno velik odklon, daleč nad prejšnjim rekordom. Tla so se odmrznila precej bolj globoko kot običajno, in če to traja dalj časa, lahko govorimo o veliki izgubi permafrosta".
Ko se zrak tako močno ogreje, vpliva tudi na tla in na njih stoječo infrastrukturo. Na permafrostu stoji kar nekaj velikih mest ter ogromno industrijske in energetske infrastruture. "Eden od najočitnejših znakov taljenja permafrosta je slabša stabilnost stavbnih temeljev. Doslej sem kot raziskovalec obiskal že kar nekaj velikih ruskih mest, ki ležijo na daljnem severu. Mesta so polna stavb z razpokami v zidovih, stavbe so deformirane, zunanje stene pri številnih pa načete. Še en dober primer je deformacija cest in železniških tirov. Traso transibirske železnice prav iz tega razloga zelo pogosto popravljajo, teren namreč ponekod postaja, milo rečeno, valovit."
To vnese dodatne stroške, pri stavbi, postavljeni na permafrostu, temelji znašajo polovico končne cene, pojasnjuje Krajev. Permafrost od organizmov za golo preživetje zahteva več energije, in to v vseh pomenih besede, pri človeku tudi v obliki občutno višjih naložb v kar koli. Po njegovih besedah pri ustrezni graditvi samo dobro zasnovani temelji znesejo polovico končne cene. "Zadnji primer onesnaževanja z izlitjem dizelskega goriva v Norilsku je tudi ena od vidnih posledic taljenja permafrosta. Za izlitje lahko krivimo slabo vzdrževanje pri shranjevanju goriva in pomanjkanje monitoringa nad stanjem permafrosta. Vidni posledici sta tudi izgubljanje ozemlja in erozija tal, zaradi taljenja ledu v permafrostu je v zadnjem stoletju odplaknilo številne otoke."
A če smo optimistični, obstajajo tudi dobre posledice, dodaja. Pri tem poudarja predvsem povečano pozornost strokovne in laične javnosti. Zaradi nevarnosti taljenja so se v zadnjih letih povečala vlaganja v nadzorne sisteme in raziskave, "vse več je prizadevanj, da taljenje permafrosta spremljamo bolj organizirano in na precej širši ravni kot doslej in da tako preprečujemo nadaljnje taljenje".
Še ena od posledic taljenja permafrosta je oživljanje mikroorganizmov, ki so dolga tisočletja ostali zamrznjeni v njem. Ti lahko potencialno izzovejo hude bolezni pri živih bitjih. Vertačnik poudarja izbruh antraksa leta 2016. "Na polotoku Yamal na severu Sibirije je ta bolezen izbruhnila zaradi zelo tople pomladi in poletja, najprej med severnimi jeleni. Okužilo se je tudi več kot sto ljudi, 12-letni deček je umrl." To je po njegovih besedah dokaz, kako dolgo lahko v ledu preživijo bakterije in virusi. "V trajno zamrznjenih tleh imamo tudi veliko starejše viruse in bakterije, ki čakajo na priložnost, da postanejo tla odmrznjena. Največja težava je, da lahko takšni virusi in bakterije okužijo pitno vodo, s katero se napajajo živali in ljudje."
V dnevu ruske vojaške invazije na Ukrajino smo se pogovarjali s politologom in nekdanjim diplomatom, ki je nekaj let živel v Ukrajini ter ima tam še vedno veliko stikov, dr. Denisom Mancevičem. "Putin je v preteklosti skrbno varoval ali poskušal ustvariti podobo strateškega državnika, ki za razliko od kolegov z Zahoda ne vleče potez iz danes na jutri, ampak so te poteze premišljene. V zadnjih dneh pa vidimo predvsem iracionalne odločitve." "Zjutraj sem prejel klic iz Kijeva. Nekdanji sodelavec mi je povedal, da se z družino umika in da bodo poskušali pobegniti na Poljsko." Dr. Mancevič pravi, da je Ukrajina je v zadnjem desetletju močno nazadovala. Nikakor niso bolje pripravljeni na vojno kot leta 2014, v resnici niso dobro pripravljeni na invazijo.
Evgeny Goreshnik je raziskovalec, zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan, kjer deluje na področju anorganske kemije. Iz ukrajinskega Lvova se je najprej odselil v Nemčijo, zdaj pa že 17 let živi v Sloveniji. Čeprav je daleč od doma, je z njim vseskozi povezan, saj v Lvovu živijo njegova mama, drugi sorodniki in prijatelji. Dogajanje v Ukrajini spremlja že vse od leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim, ob priznanju Donecke in Luganske republike pa je po njegovem mnenju šlo za pričakovano in spretno zrežirano dogajanje. "Če Zahod ne bo uvedel sankcij, ki bi onesposobile Rusijo, se bojim, da bo Putin želel v celoti spremeniti ukrajinsko vlado in iz Ukrajine ustvariti svoj satelit."
Od današnjega jutra lahko iz ukrajine spremljamo prve posnetke padajočih bomb, požarov in slišimo zvoke eksplozij. Začela se je invazija v polnem obsegu - glavno vprašanje zadnjih dni in tednov je bilo, ali se bo Putin ob odločitvi za vojaško posredovanje namenil Ukrajino napasti z več strani ali se bo odločil za omejen spopad na vzhodu. Zdaj je jasno, da je pred Ukrajino in Evropo nova velika vojna. Miha Lampreht, urednik in novinar Radia Slovenija, ki je velik del svoje kariere preživel kot dopisnik iz Rusije, pravi, da Putin računa na vojaški zlom Ukrajine. "Putin se zmeni samo še zase, zaveda se svoje vojaške moči. V Rusiji, v Kremlju, vlada stranka vojne, ne stranka miru."
Po ruskem priznanju samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine se vrstijo mednarodne obsodbe poteze Kremlja in opozorila o kršitvah mednarodnega prava, napovedujejo in sklicujejo se izredna srečanja. A včerajšnja Putinova poteza ni nikakršno presenečenje, pravzaprav je v skladu z njegovim dosedanjim delovanjem, pravi Branko Soban, zunanjepolitični komentator časopisa Delo in večletni dopisnik iz Moskve.
Ker slovenski navijači športnih junakov ne morete spremljati v Pekingu, na Valu 202 olimpijsko razpoloženje raznašamo po Sloveniji. S terenskim studiem in navijaško-rekreativnim središčem. V družbi prijateljev lahko v živo spremljate uspehe slovenskih športnikov, se preizkusite v različnih disciplinah, pozdravite pa lahko tudi slovenske junake. V Velenju se nam je pridružila Gloria Kotnik, dobitnica bronaste olimpijske kolajne v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu. Pred kratkim sta se nam pridružili tudi dvakrat zlata Urša Bogataj in zlata ter bronasta Nika Križnar. V Kranjski Gori je v terenski studio prišel vedno zgovoren Cene Prevc, ki je na ekipni moški tekmi osvojil srebrno kolajno.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V zadnji, deseti epizodi se vračamo k jeziku. Namenjamo jo premisleku o prevzemu kitajskih geografskih imen in izvoru slovenskih poimenovanj za nekatere značilno kitajske predmete. Ste se kdaj vprašali od kot izvira že ime Kitajska?
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ko v naglici prebrskamo svetovni splet, lahko tam hitro srečamo različne zapise o tem, da Kitajci recimo zelo glasno govorijo in da ni nič neobičajnega, da v javnosti tudi pljuvajo, saj je to v njihovi kulturi nezaznamovano početje.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ste že slišali za rek: Izberi si vsaj tako dobrega prijatelja, kot si sam? Tokrat spoznavamo konfucianizem. Nekje iz srednješolskih časov je ta pojem marsikomu ostal v podzavesti, a le redko kdo ve, za kaj pravzaprav gre.
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Olimpijske igre so tekmovanje, kjer se spišejo neverjetne zgodbe in prepletajo takšna ali drugačna čustva. Vrtiljak slednjih pa je že pred igrami doživel eden od slovenskih junakov iger v Pekingu, srebrni Žan Kranjec. Najboljši slovenski veleslalomist je, še posebej v zadnjih dveh letih, prehodil trnovo pot, a z neverjetno voljo in željo po uspehu, dokazal, da srebrna medalja ni bila naključje. Žanov uspeh je v Yančingu doživel Marko Cirman.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi o konceptu kung fuja. Borilni veščini, ki navdušuje vse več ljudi, tudi v Sloveniji.
Mimoidoče na Koroški cesti v Mariboru bo še do konca meseca nagovarjal velik oglas, nameščen na pročelje galerije K18. V njem ''Mlad moški, star 33 let, iz Sarajeva v Bosni in Hercegovini išče osebo, s katero bi se pogovarjal o umetnosti''. Napis je dvojezičen, tudi v angleščini, na objavljeni telefonski številki pa se oglasi sarajevski umetnik Bojan Stojčić, ki je skupaj s Hano Ćurak avtor projekta. V Mariboru sta ga postavila v okviru umetniške rezidence nevladne organizacije Pekarna Magdalenske mreže. Tema telefonskih pogovorov ni vedno umetnost.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi sledi skok k športu, ki ga na tokratnih olimpijskih igrah ne bomo videli, smo ga pa lahko z zanimanjem spremljali pred približno pol leta v Tokiu. Namizni tenis je najbolj priljubljen amaterski šport na Kitajskem. Redno ga igra približno 300 milijonov igralcev, predsednik Mao pa je pingpong v 50. letih prejšnjega stoletja razglasil za nacionalni šport
V zadnjem času pogosto govorimo o pravici do svobode izražanja, mnenja v razpravah so zelo različna, pri poskusih omejevanja te ustavne pravice pa se starejši spominjajo grenkih izkušenj z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika v nekdanji Jugoslaviji, ki je omogočal preganjanje kritikov oblasti in oblastnikov. V demokratični družbi je treba dopustiti odprto razpravo o zadevah, ki so v javnem interesu. Preganjanje in sankcioniranje ljudi, ki se kritično izražajo o delovanju države, politike, politikov, funkcionarjev, je značilno za avtokratske in totalitarne režime. S Sanjo Jovičić, ki na Akademiji za evropsko pravo v Trieru (Nemčija) vodi projekte in izobraževanja o temeljnih človekovih pravicah, smo se pogovarjali o pravici do svobode izražanja predvsem z vidika prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so dobile končni epilog tudi nekatere odmevne zadeve iz Slovenije.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi kukamo v kulinarične vode. Hrustljav in sladek piškotek, običajno narejen iz moke, sladkorja, vanilje in sezamovega olja, v katerem se skriva košček papirja z nekakšno prerokbo, kitajsko frazo ali pa celo seznamom srečnih številk. A piškotki sreče sploh ne izvirajo s Kitajske!
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. V četrti epizodi o največjem in najpomembnejšem kitajskem prazniku. V olimpijski seriji oddaj o kitajski kulturi poleg jezika spoznavamo tudi pisavo, praznike in običaje ter nacionalne športe. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik.
Neveljaven email naslov