Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so naprimer Metalcamp, Punk rock holidays, Reggae riversplash itd. Letos bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev. Kakšen je torej turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju nenavadnega leta 2020, je v minulih dneh preveril Damjan Zorc.
Kakšen je turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju 2020?
Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so MetalDays, Punk Rock Holiday, Overjam itn. Letos pa bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč sveta le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev.
"Tudi če so bile napovedi zelo slabe, dolina Soče ni prazna. Je pa v večini napoljena s slovenskimi gosti. Privabili smo jih predvsem s turističnimi boni. Prejšnja leta smo imeli približno 15 odstotkov slovenskih gostov, letos pa ti predstavljajo večino." – Damjana Munih Kacafura
Kot opisuje Damjana Munih Kacafura, je v dolini še vedno mogoče opaziti kakšnega nemškega, avstrijskega, češkega ali nizozemskega turista. Glede na to, da so poznani po zgodovinskem, kulturnem in celo glasbenem turizmu, pa se je Tolmin novim razmeram znal prilagoditi. Namesto festivalskih so dobili adrenalinske in rekreativne navdušence, počitnikovanje v teh koncih pa je postalo vse bolj družinsko usmerjeno: "Našli smo čisto drugi tip turista."
Svojevrsten vpogled v turizem na Tolminskem pa ima tudi predstavnica za stike z javnostmi na Občini Tolmin Tanja Volarič Karlo:
"Spoznavamo, da čeprav ni festivalov na Tolminskem, imamo še vedno velik turizem. Veljalo je, da festivali definirajo tukajšnji turizem, letos pa se je pokazalo, da to ni tako."
Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so naprimer Metalcamp, Punk rock holidays, Reggae riversplash itd. Letos bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev. Kakšen je torej turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju nenavadnega leta 2020, je v minulih dneh preveril Damjan Zorc.
Kakšen je turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju 2020?
Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so MetalDays, Punk Rock Holiday, Overjam itn. Letos pa bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč sveta le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev.
"Tudi če so bile napovedi zelo slabe, dolina Soče ni prazna. Je pa v večini napoljena s slovenskimi gosti. Privabili smo jih predvsem s turističnimi boni. Prejšnja leta smo imeli približno 15 odstotkov slovenskih gostov, letos pa ti predstavljajo večino." – Damjana Munih Kacafura
Kot opisuje Damjana Munih Kacafura, je v dolini še vedno mogoče opaziti kakšnega nemškega, avstrijskega, češkega ali nizozemskega turista. Glede na to, da so poznani po zgodovinskem, kulturnem in celo glasbenem turizmu, pa se je Tolmin novim razmeram znal prilagoditi. Namesto festivalskih so dobili adrenalinske in rekreativne navdušence, počitnikovanje v teh koncih pa je postalo vse bolj družinsko usmerjeno: "Našli smo čisto drugi tip turista."
Svojevrsten vpogled v turizem na Tolminskem pa ima tudi predstavnica za stike z javnostmi na Občini Tolmin Tanja Volarič Karlo:
"Spoznavamo, da čeprav ni festivalov na Tolminskem, imamo še vedno velik turizem. Veljalo je, da festivali definirajo tukajšnji turizem, letos pa se je pokazalo, da to ni tako."
V sredini junija se je naša radijska streha prelevila v prav posebno mesto, kjer smo lahko s teleskopi opazovali ta naš srebrni naravni satelit. Na lep poletni večer, ravno po nevihti, je namreč Frekvenca X čisto na vrh naše radijske stavbe popeljala svoje prijatelje in zveste poslušalce, ki so lahko Lunine kraterje opazovali skoraj tako blizu, kot da bi bili na konicah njihovih prstov. Kako je bilo v družbi prvega Luninega krajca in astronoma Andreja Guština, v kratki in precej neformalni reportaži, ki jo je na mikrofon ujela Maja Ratej.
50 let od pristanka na Luni so zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si je mogoče vse do konca leta ogledati razstavo o tem prelomnem dogodku s slovenskega vidika. Avtorji razstave so se poglobili v obširno poročanje takratnih medijev, spomine posameznih ljudi in prispevke Slovencev pri razvoju vesoljskih tehnologij. Kako je podvig vseh podvigov, kot so ga imenovali, odmeval poleti pred 50-imi leti, skozi pripoved soavtorice razstave Irene Marušič.
Na Valu 202 praznujemo pol stoletja od prelomnega koraka za človeštvo.
Smaal Tokk Primorska region's own gengsta raper je tudi to poletje dejaven: vadi, jamma z bendom in ustvarja komade za nov, tretji album, ki ga bo s singlom napovedal septembra. Kakšen je njegov namig za poletne dni?
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Neveljaven email naslov