Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so naprimer Metalcamp, Punk rock holidays, Reggae riversplash itd. Letos bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev. Kakšen je torej turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju nenavadnega leta 2020, je v minulih dneh preveril Damjan Zorc.
Kakšen je turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju 2020?
Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so MetalDays, Punk Rock Holiday, Overjam itn. Letos pa bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč sveta le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev.
"Tudi če so bile napovedi zelo slabe, dolina Soče ni prazna. Je pa v večini napoljena s slovenskimi gosti. Privabili smo jih predvsem s turističnimi boni. Prejšnja leta smo imeli približno 15 odstotkov slovenskih gostov, letos pa ti predstavljajo večino." – Damjana Munih Kacafura
Kot opisuje Damjana Munih Kacafura, je v dolini še vedno mogoče opaziti kakšnega nemškega, avstrijskega, češkega ali nizozemskega turista. Glede na to, da so poznani po zgodovinskem, kulturnem in celo glasbenem turizmu, pa se je Tolmin novim razmeram znal prilagoditi. Namesto festivalskih so dobili adrenalinske in rekreativne navdušence, počitnikovanje v teh koncih pa je postalo vse bolj družinsko usmerjeno: "Našli smo čisto drugi tip turista."
Svojevrsten vpogled v turizem na Tolminskem pa ima tudi predstavnica za stike z javnostmi na Občini Tolmin Tanja Volarič Karlo:
"Spoznavamo, da čeprav ni festivalov na Tolminskem, imamo še vedno velik turizem. Veljalo je, da festivali definirajo tukajšnji turizem, letos pa se je pokazalo, da to ni tako."
Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so naprimer Metalcamp, Punk rock holidays, Reggae riversplash itd. Letos bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev. Kakšen je torej turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju nenavadnega leta 2020, je v minulih dneh preveril Damjan Zorc.
Kakšen je turistični utrip Tolmina v nenavadnem poletju 2020?
Dolga leta so poletja v Tolminu odmevala po glasbenih festivalih na sotočju Tolminke in Soče, kot so MetalDays, Punk Rock Holiday, Overjam itn. Letos pa bo menda v nekakšni koronski izvedbi sredi poletja ugledal luč sveta le najstarejši tolminski festival Sajeta, ki pa navadno ne pritegne tolikšne množice tujih obiskovalcev.
"Tudi če so bile napovedi zelo slabe, dolina Soče ni prazna. Je pa v večini napoljena s slovenskimi gosti. Privabili smo jih predvsem s turističnimi boni. Prejšnja leta smo imeli približno 15 odstotkov slovenskih gostov, letos pa ti predstavljajo večino." – Damjana Munih Kacafura
Kot opisuje Damjana Munih Kacafura, je v dolini še vedno mogoče opaziti kakšnega nemškega, avstrijskega, češkega ali nizozemskega turista. Glede na to, da so poznani po zgodovinskem, kulturnem in celo glasbenem turizmu, pa se je Tolmin novim razmeram znal prilagoditi. Namesto festivalskih so dobili adrenalinske in rekreativne navdušence, počitnikovanje v teh koncih pa je postalo vse bolj družinsko usmerjeno: "Našli smo čisto drugi tip turista."
Svojevrsten vpogled v turizem na Tolminskem pa ima tudi predstavnica za stike z javnostmi na Občini Tolmin Tanja Volarič Karlo:
"Spoznavamo, da čeprav ni festivalov na Tolminskem, imamo še vedno velik turizem. Veljalo je, da festivali definirajo tukajšnji turizem, letos pa se je pokazalo, da to ni tako."
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov