Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kultna igra Super Mario letos praznuje 35. rojstni dan! Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. Igro, v kateri je glavni junak, je dobil leta 1985, zato Super Mario letos praznuje 35. obletnico. Ob jubileju smo se vprašali, zakaj je igra tako uspešna, kakšni so vzroki, da vedno znova navdušuje nove igralce in kakšen bi bil Mario, če bi nastal leta 2020.
foto: MikesPhotos/Pixabay
Kultna igra praznuje 35. rojstni dan
Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je leta 1982 nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. V svoji petintridesetletni zgodovini se je pojavil v več kot 200 različnih igrah, kot glavni junak je nastopil tudi v istoimenski seriji. Svoje ime je dobil po Mariu Segalu, lastniku Nintendovih pisarn v Ameriki, ki je zaradi zamude pri plačilu najemnine nekoč vdrl na sestanek in zahteval plačilo zaostalih najemnin. A kot lik video igre je prijazen, svetel in karizmatičen.
"Super Mario je popoln odraz želje po mladosti in mladosti same. Na nek način je odmev Disneya v japonski pop in sub kulturi. Je dovolj preprost in otroški, da se je priljubil otrokom, je pa z nostalgičnega stališča tudi privlačen za starejše. Ostal je z nami in tudi v prihodnje ni videti, da bo kam šel." - Sergej Hvala, oblikovalec videoiger
In kakšen bi bil Super Mario leta 2020?
"Danes bi imel brado namesto brk."
"Ne bi bil več tako hiter, ne bi toliko skakal. Verjetno bi imel otroke in učil bi."
"Ali bi bil super debel in zavaljen s sladkorno boleznijo in srčnim obolenjem ali pa super fit."
"Naredil bi ga sivega in starega, bolj mahnega in čokatega."
"Imel bi iste oblike, vendar bi grafično izgledal bolje. Mogoče bi propadel."
- anketiranci o tem, kakšen bi bil glavni junak igre Super Mario danes
Kultna igra Super Mario letos praznuje 35. rojstni dan! Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. Igro, v kateri je glavni junak, je dobil leta 1985, zato Super Mario letos praznuje 35. obletnico. Ob jubileju smo se vprašali, zakaj je igra tako uspešna, kakšni so vzroki, da vedno znova navdušuje nove igralce in kakšen bi bil Mario, če bi nastal leta 2020.
foto: MikesPhotos/Pixabay
Kultna igra praznuje 35. rojstni dan
Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je leta 1982 nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. V svoji petintridesetletni zgodovini se je pojavil v več kot 200 različnih igrah, kot glavni junak je nastopil tudi v istoimenski seriji. Svoje ime je dobil po Mariu Segalu, lastniku Nintendovih pisarn v Ameriki, ki je zaradi zamude pri plačilu najemnine nekoč vdrl na sestanek in zahteval plačilo zaostalih najemnin. A kot lik video igre je prijazen, svetel in karizmatičen.
"Super Mario je popoln odraz želje po mladosti in mladosti same. Na nek način je odmev Disneya v japonski pop in sub kulturi. Je dovolj preprost in otroški, da se je priljubil otrokom, je pa z nostalgičnega stališča tudi privlačen za starejše. Ostal je z nami in tudi v prihodnje ni videti, da bo kam šel." - Sergej Hvala, oblikovalec videoiger
In kakšen bi bil Super Mario leta 2020?
"Danes bi imel brado namesto brk."
"Ne bi bil več tako hiter, ne bi toliko skakal. Verjetno bi imel otroke in učil bi."
"Ali bi bil super debel in zavaljen s sladkorno boleznijo in srčnim obolenjem ali pa super fit."
"Naredil bi ga sivega in starega, bolj mahnega in čokatega."
"Imel bi iste oblike, vendar bi grafično izgledal bolje. Mogoče bi propadel."
- anketiranci o tem, kakšen bi bil glavni junak igre Super Mario danes
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Kaj je najbolj butasto božično darilo, ki ste ga kdaj dobili? In kaj kupiti nekomu, ki vam gre pravzaprav na živce? Z Mihijem ob 8-ih!
Z Vala 202 v petkovem popoldnevu praznikom primerno ponujamo nekaj posebnega. Pred mesecem dni je britanska glasbenica Adele predstavila svoj tretji album, ki je doživel neverjeten odziv in podrl vrsto rekordov. VAL 202 je dobil ekskluzivno priložnost predvajanja intervjuja s pevko, ki ga spremlja pet koncertnih posnetkov. Povedala bo podrobnosti o novi plošči, njenih temah in snemanju, ter podrobneje predstavila nekaj nosilnih skladb. Million Years, When We Were Young, starejšo Rolling in the Deep, Water Under the Bridge in seveda Hello.
Jugoslavija se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja uvrščala med 4 najbolj onesnažene države sveta. Pred njo so bile še Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Seveda je slika današnje Slovenije drugačna, pa čeprav imamo še vedno visok ekološki odtis – to je, koliko naravnih virov porabimo na prebivalca in zaradi prometa onesnažen zrak. A če želimo ohraniti še vedno zelo zeleno Slovenijo, s katero se tako zelo hvalimo, bo treba ukrepati. Predvsem je cilj, ki ga moramo zasledovati, trajnostni razvoj.
Erik Valenčič se je sredi decembra odpravil v Irak in Sirijo, kjer bo snemal dokumentarni film o genocidu nad kristjani. Še prej pa je raziskovalni novinar, vojni poročevalec in avtor odmevnih dokumentarnih oddaj izdal premierni roman z naslovom Sence ne gorijo. V njem Valenčič predstavlja pojav levičarskega ekstremizma. Osrednja poanta zgodbe se skriva v vprašanju, kaj bi tako imenovani rdeči teror pomenil za celotno družbo. Kako (radikalna) prihodnost nas čaka?
Neveljaven email naslov