Poljski pravosodni minister je napovedal, da bo Poljska odstopila od konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (krajše: istanbulske oziroma carigrajske konvencije). Nas mora skrbeti, ker so se ob tej novici pojavili tudi odobravajoči tviti slovenskih poslancev? Slovenija je konvencijo ratificirala konec leta 2014 in po večini že tudi implementirala v slovensko zakonodajo. Del, ki še ni posodobljen, je zakonodaja o kaznovanju posilstva, saj je pri nas uzakonjen še tako imenovani "model prisile", pristojno ministrstvo pa zdaj predlaga "model veta" oziroma "ne pomeni ne". O teh zakonodajnih spremembah, pa tudi o pomenu istanbulske konvencije za žrtve nasilja smo se pogovarjali s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.

Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin o slovenskih zakonodajnih spremembah na področju kaznovanja posilstva in o pomenu carigrajske konvencije za žrtve nasilja

Poljski pravosodni minister je napovedal, da bo Poljska odstopila od konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (krajše carigrajske konvencije). Slovenija je konvencijo ratificirala konec leta 2014 in po večini že tudi implementirala v slovensko zakonodajo. Del, ki še ni posodobljen, je zakonodaja o kaznovanju posilstva, saj je pri nas uzakonjen še tako imenovani "model prisile", pristojno ministrstvo pa zdaj predlaga "model veta" oziroma "ne pomeni ne".

"To so pomembni standardi, ki vplivajo na življenje vseh, zlasti pa vplivajo v simbolnem smislu. Dejstvo je, da ima konvencija Sveta Evrope namen dovolj dobro zaščititi ženske pred nasiljem, ki ga doživljajo, ker so ženske, ali ga doživljajo v veliko večji meri kot moški. Vse preostalo je plod projekcij, pripisanih pomenov, ki jih konvencija nima." – Katja Zabukovec Kerin

Predsednici Društva za nenasilno komunikacijo se zdi zelo sporno, da se mora žrtev pred spolnim napadom braniti, da gre za definicijo spolnega nasilja. Zato je model prisile treba odpraviti. Danes namreč velja, da smo vsi, ki hodimo po svetu, na neki način pripravljeni na spolne odnose, če se temu ne upremo, torej se ne tepemo, praskamo ali grizemo.

"Pa vemo, da ni tako. Za vsako spolno aktivnost je treba dobiti soglasje. Če želimo govoriti o tem, da je konsenzualna. Nevladna organizacija zagovarja samo model Ja pomeni ja, kar pomeni, da se na sodiščih raziskuje, ali je storilec naredil vse, da bi dobil soglasje. Ne pa ne pomeni ne, kar pomeni, da bi žrtev morala dokazovati, da ni izrazila soglasja dovolj prepričljivo. In to je bistvena razlika, ali se bomo osredotočili na vedenje storilca ali žrtve."

Ali nas mora skrbeti, ker so se ob novici poljskega pravosodnega ministra pojavili tudi odobravajoči tviti slovenskih poslancev?

"Treba se je vprašati, zakaj je konvencija, ki govori o tem, da bo nasilje nad ženskami odpravljeno takrat, ko bodo imele ženske z moškimi enakovreden položaj v družbi, ko ne bodo razumljene kot manj vredne, tako ogrožujoča. Sama razloga ne vidim."

Glede na odobravajoče tvite nekaterih poslancev smo se obrnili tudi na Generalni sekretariat vlade in na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dvema vprašanjema: Kakšno je uradno stališče vlade do poteze poljskega pravosodnega ministra (torej napovedanega odstopa od konvencije) in ali vlada oziroma ministrstvo razmišlja o kakršni koli uradni spremembi slovenskega stališča do te konvencije?

Prejeli smo le odgovor z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: "Državni zbor je Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (MKPNZND) sprejel 19. decembra 2014. Na Ministrstvu nimamo nikakršnih informacij, da bi Vlada RS v zvezi s tem pripravljala spremembe, o tem razpravljala ali sprejela kakšen sklep."