Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovina mobilnih iger sega v pozna devetdeseta leta, ko so izdelovalci na telefone tovarniško naložili prve igre. Revolucijo mobilnega igranja pa so kasneje prinesli pametni telefoni, ki še danes skupaj s spletnimi "tržnicami" na hiter in preprost način kjerkoli in kadarkoli omogočajo namestitev novih aplikacij in iger. Ne obstaja otrok, najstnik, starš ali stari starš, ki v igranju igre na telefonu ne bi videl zabave. Zato smo preverili, kako mobilno igro ustvariti, kakšne pogoje slovenski ustvarjalci sploh imajo ter kako, če sploh, se z njo služi.
Kako ustvariti mobilno igro, kakšne pogoje imajo slovenski ustvarjalci ter kako, če sploh, se lahko z njo služi?
Zgodovina mobilnih iger sega v pozna devetdeseta leta, ko so izdelovalci na telefone tovarniško naložili prve igre. Revolucijo mobilnega igranja pa so pozneje prinesli pametni telefoni, ki še danes skupaj s spletnimi "tržnicami" na hiter in preprost način kjer koli in kadar koli omogočajo namestitev novih aplikacij. Za prvo mobilno igro štejemo črno-belo igro Kača, ki je bila leta 1997 izdana na mobilnem telefonu nokia 6110.
Če se je mogoče takrat oblikovanje mobilne igre zdelo nemogoče, pa se jo danes zaradi naprednih tehničnih zmogljivosti lahko loti vsak. A kot opozarja Ciril Bohak z Fakultete za računalništvo in informatiko, to ni tako preprosto, saj je za razvoj mobilne igre potrebno znanje različnih področjih.
"Biti moramo kreativni, saj tako dobimo dobro idejo. Potrebujemo znanje iz uporabe igračkarskega pogona, če hočemo uporabiti najlažji pristop k razvoju igre. Zelo veliko dobrinese, če imaš malo umetniške žilice, da znaš ustvarjati objekte v igri, slikice in grafiko. Zvok in glasba sta pa seveda tudi zelo pomembna, saj je igra brez njiju pravzaprav mrtva."
Ciril Bohak glede na majhnost naše države ocenjuje, da slovenskih mobilnih iger ni tako malo. V Googlovi trgovini naj bi jih bilo aktivnih okoli 60, približno toliko pa tudi v Apple trgovini. Ampak so z vidika računalništva pogoji pri nas in v tujini enaki, saj je trg globalen.
"Slovenija je en dober peskovnik, kjer lahko preizkusiš svojo idejo in jo potem poskušaš poslati še na druga tržišča, ampak smo v tem zelo primerljivi. Tudi po samem tehničnem znanju lahko rečem, da so naši inženirji zelo konkurenčni, v določenih pogledih celo presegajo marsikatere tako na severu kot severozahodu."
Zgodovina mobilnih iger sega v pozna devetdeseta leta, ko so izdelovalci na telefone tovarniško naložili prve igre. Revolucijo mobilnega igranja pa so kasneje prinesli pametni telefoni, ki še danes skupaj s spletnimi "tržnicami" na hiter in preprost način kjerkoli in kadarkoli omogočajo namestitev novih aplikacij in iger. Ne obstaja otrok, najstnik, starš ali stari starš, ki v igranju igre na telefonu ne bi videl zabave. Zato smo preverili, kako mobilno igro ustvariti, kakšne pogoje slovenski ustvarjalci sploh imajo ter kako, če sploh, se z njo služi.
Kako ustvariti mobilno igro, kakšne pogoje imajo slovenski ustvarjalci ter kako, če sploh, se lahko z njo služi?
Zgodovina mobilnih iger sega v pozna devetdeseta leta, ko so izdelovalci na telefone tovarniško naložili prve igre. Revolucijo mobilnega igranja pa so pozneje prinesli pametni telefoni, ki še danes skupaj s spletnimi "tržnicami" na hiter in preprost način kjer koli in kadar koli omogočajo namestitev novih aplikacij. Za prvo mobilno igro štejemo črno-belo igro Kača, ki je bila leta 1997 izdana na mobilnem telefonu nokia 6110.
Če se je mogoče takrat oblikovanje mobilne igre zdelo nemogoče, pa se jo danes zaradi naprednih tehničnih zmogljivosti lahko loti vsak. A kot opozarja Ciril Bohak z Fakultete za računalništvo in informatiko, to ni tako preprosto, saj je za razvoj mobilne igre potrebno znanje različnih področjih.
"Biti moramo kreativni, saj tako dobimo dobro idejo. Potrebujemo znanje iz uporabe igračkarskega pogona, če hočemo uporabiti najlažji pristop k razvoju igre. Zelo veliko dobrinese, če imaš malo umetniške žilice, da znaš ustvarjati objekte v igri, slikice in grafiko. Zvok in glasba sta pa seveda tudi zelo pomembna, saj je igra brez njiju pravzaprav mrtva."
Ciril Bohak glede na majhnost naše države ocenjuje, da slovenskih mobilnih iger ni tako malo. V Googlovi trgovini naj bi jih bilo aktivnih okoli 60, približno toliko pa tudi v Apple trgovini. Ampak so z vidika računalništva pogoji pri nas in v tujini enaki, saj je trg globalen.
"Slovenija je en dober peskovnik, kjer lahko preizkusiš svojo idejo in jo potem poskušaš poslati še na druga tržišča, ampak smo v tem zelo primerljivi. Tudi po samem tehničnem znanju lahko rečem, da so naši inženirji zelo konkurenčni, v določenih pogledih celo presegajo marsikatere tako na severu kot severozahodu."
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov