Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha.
Foto: Bobo
Kako analizirati zdajšnjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem filozof dr. Tadej Troha
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do ravni debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Filozof dr. Tadej Troha kljub temu poletje preživlja na nižjih obratih. "Najboljši nasvet, ki bi ga ljudem lahko dal: malo manj bodimo energični, glasni in ekstatični. Malo manj se družimo, krajši dopust imejmo, več bodimo doma ali pa na vrtu."
Če imamo oblast, ki živi v paralelnem univerzumu in si postavlja svoje kriterije, kaj je prav in narobe, težko zahtevamo in pričakujemo od nje, da bo odstopila, poudarja dr. Troha in dodaja, da je to glavno pričakovanje protestnikov. "Mislim, da vlada ne bo odstopila. Obstajati mora minimum dovzetnosti za proteste, da se jih sploh izplača sklicati. Gre za vprašanje geste."
Ne vidi nobene potrebe, da se intelektualci velikega kova reducirajo na male ljudi, ki vse, kar lahko naredijo, je to, da protestirajo. "Intelektualec ne bo nikoli samo protestiral, ampak se bo izražal in bo v svoji diagnozi in analizi pretiraval. In tega je po moje preveč. Če obstaja jezikovna figura, ki ta hip prevladuje, je po moje hiperbola. Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba. Kjer je realnost že dovolj slaba, da nas lahko šokira."
To, da Janez Janša pretirava, vemo, to je del njega, razmišlja dr. Troha: "Če je popolnoma razumljivo, da dvajsetletniki, ki Janšo šele spoznavajo, ki nimajo še spomina na zgodovino, je to razumljivo, da jih šokira. Ampak 60-, 70-, tudi 40-letniki, ki se vedejo, kot da vidijo tako politiko prvič, ni res. Če se spomnimo, kaj se je dogajalo na RTV v prejšnjih Janševih vladah, si lahko na hecen način rečemo 'hvala bogu za Novo24TV', sicer bi šla vsa energija v prevzem te institucije."
Kar vedno deluje kot eksces, je neki za člane SDS-a značilen kolektivni primitivizem, pravi dr. Troha. "Način, kako oni komunicirajo, ima bazično podlago v prepričanju, da je napočil čas, ko je treba stvari povedati s pravim imenom – tako, kot je. Levica ni iznašla načina, kako to storiti. Najbližje temu je bil Janis Varufakis, ki je razkril ozadja dogajanja v Bruslju in ozadju."
"Viktor Orban in Janis Varufakis si nista toliko različna. Oba sta prepričana intelektualca. Človeka, ki sta ponosna, da sta pametna, temu ne morem drugače reči."
Slovenska perspektiva, da bi se navezali na jedrne članice Evropske unije in si tam postavili šotor, nas nikamor ne pelje. "Morali se bomo aktivirati in si najti zavezništva. Če jih ne bomo našli po svojem okusu, nas bo našel nekdo drug."
Če vzamemo človekove pravice kot absolut, kaj bomo naredili v realnem položaju, se sprašuje dr. Troha. "Mi bomo znižali standard človekovih pravic, zožili jih bomo. Gre za prazen označevalec, ki je pravzaprav preveč poln. Človekove pravice niso same po sebi slab ali politično neučinkovit pojem, a ključen je način, kako ga vzamemo. V Evropi govorimo o zelo steriliziranem pojmu človekovih pravic, ki je vezan na pravno državo ..., ko pa ta dva pojma združimo, ni več daleč do tega, da neoliberalni politik pove, da zraven spadajo 'nujne strukturne reforme'."
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha.
Foto: Bobo
Kako analizirati zdajšnjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem filozof dr. Tadej Troha
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do ravni debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Filozof dr. Tadej Troha kljub temu poletje preživlja na nižjih obratih. "Najboljši nasvet, ki bi ga ljudem lahko dal: malo manj bodimo energični, glasni in ekstatični. Malo manj se družimo, krajši dopust imejmo, več bodimo doma ali pa na vrtu."
Če imamo oblast, ki živi v paralelnem univerzumu in si postavlja svoje kriterije, kaj je prav in narobe, težko zahtevamo in pričakujemo od nje, da bo odstopila, poudarja dr. Troha in dodaja, da je to glavno pričakovanje protestnikov. "Mislim, da vlada ne bo odstopila. Obstajati mora minimum dovzetnosti za proteste, da se jih sploh izplača sklicati. Gre za vprašanje geste."
Ne vidi nobene potrebe, da se intelektualci velikega kova reducirajo na male ljudi, ki vse, kar lahko naredijo, je to, da protestirajo. "Intelektualec ne bo nikoli samo protestiral, ampak se bo izražal in bo v svoji diagnozi in analizi pretiraval. In tega je po moje preveč. Če obstaja jezikovna figura, ki ta hip prevladuje, je po moje hiperbola. Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba. Kjer je realnost že dovolj slaba, da nas lahko šokira."
To, da Janez Janša pretirava, vemo, to je del njega, razmišlja dr. Troha: "Če je popolnoma razumljivo, da dvajsetletniki, ki Janšo šele spoznavajo, ki nimajo še spomina na zgodovino, je to razumljivo, da jih šokira. Ampak 60-, 70-, tudi 40-letniki, ki se vedejo, kot da vidijo tako politiko prvič, ni res. Če se spomnimo, kaj se je dogajalo na RTV v prejšnjih Janševih vladah, si lahko na hecen način rečemo 'hvala bogu za Novo24TV', sicer bi šla vsa energija v prevzem te institucije."
Kar vedno deluje kot eksces, je neki za člane SDS-a značilen kolektivni primitivizem, pravi dr. Troha. "Način, kako oni komunicirajo, ima bazično podlago v prepričanju, da je napočil čas, ko je treba stvari povedati s pravim imenom – tako, kot je. Levica ni iznašla načina, kako to storiti. Najbližje temu je bil Janis Varufakis, ki je razkril ozadja dogajanja v Bruslju in ozadju."
"Viktor Orban in Janis Varufakis si nista toliko različna. Oba sta prepričana intelektualca. Človeka, ki sta ponosna, da sta pametna, temu ne morem drugače reči."
Slovenska perspektiva, da bi se navezali na jedrne članice Evropske unije in si tam postavili šotor, nas nikamor ne pelje. "Morali se bomo aktivirati in si najti zavezništva. Če jih ne bomo našli po svojem okusu, nas bo našel nekdo drug."
Če vzamemo človekove pravice kot absolut, kaj bomo naredili v realnem položaju, se sprašuje dr. Troha. "Mi bomo znižali standard človekovih pravic, zožili jih bomo. Gre za prazen označevalec, ki je pravzaprav preveč poln. Človekove pravice niso same po sebi slab ali politično neučinkovit pojem, a ključen je način, kako ga vzamemo. V Evropi govorimo o zelo steriliziranem pojmu človekovih pravic, ki je vezan na pravno državo ..., ko pa ta dva pojma združimo, ni več daleč do tega, da neoliberalni politik pove, da zraven spadajo 'nujne strukturne reforme'."
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.
Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.
Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.
Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom
Neveljaven email naslov