Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnji teden je v več evropskih mestih potekal protest delavcev v glasbeni industriji. Pod ključnikom #WeMakeEvents so se zbrali tudi v Veliki Britaniji, kjer se je protest odvil v več mestih, kulturna prizorišča pa so se na dneve shodov obarvala rdeče. Opozarjali so predvsem na več kot milijon delavcev v glasbeni industriji, ki jim je zaradi nove koronavirusne bolezni že več kot 4 mesece delo onemogočeno in zdi se, da dela v običajnem obsegu ne bodo mogli opravljati vsaj do pomladi prihodnje leto. Glasbeno oziroma širše – industrijo srečanj – sestavlja več različnih poklicev, kot se morda sprva zdi – od tistih, ki skrbijo za tehnične vidike, kot so zvok, luči in slika, do tistih, ki na koncertnem odru nikoli ne stojijo, temveč se ukvarjajo z logistiko, načrtovanjem turnej in z založništvom. Hude omejitve za izpeljavo javnih prireditev tako glasbenike in njihove sodelavce rinejo na rob preživetja. Dva od pobudnikov tihega shoda delavcev v glasbeni industriji, ki se je odvil pretekli petek, sta koncertna organizatorja Črt Batagelj in Matej Ahlin.
Že od sredine marca se je več kulturnih ustanov in združenj večkrat obrnilo na pristojne organe s peticijami in predlogi za izboljšanje situacije, a vidnejših rezultatov ni bilo
Prejšnji teden je v več evropskih mestih potekal protest delavcev v glasbeni industriji. Pod ključnikom #WeMakeEvents so se zbrali tudi v Veliki Britaniji, kjer se je protest odvil v več mestih, kulturna prizorišča pa so se na dneve shodov obarvala rdeče. Opozarjali so predvsem na več kot milijon delavcev v glasbeni industriji, ki jim je zaradi nove koronavirusne bolezni že več kot 4 mesece delo onemogočeno in zdi se, da dela v običajnem obsegu ne bodo mogli opravljati vsaj do pomladi prihodnje leto. Glasbeno oziroma širše – industrijo srečanj – sestavlja več različnih poklicev, kot se morda sprva zdi – od tistih, ki skrbijo za tehnične vidike, kot so zvok, luči in slika, do tistih, ki na koncertnem odru nikoli ne stojijo, temveč se ukvarjajo z logistiko, načrtovanjem turnej in z založništvom. Hude omejitve za izpeljavo javnih prireditev tako glasbenike in njihove sodelavce rinejo na rob preživetja. Dva od pobudnikov tihega shoda delavcev v glasbeni industriji, ki se je odvil pretekli petek, sta koncertna organizatorja Črt Batagelj in Matej Ahlin.
"S shodom smo želeli opozoriti na naše krizno stanje. Predlogi so sila preprosti: naj NIJZ začne vsem dajati ista pravila, naj ne bodo diskriminatorni. Glede vlade pa, naj najde način, kako ves sektor spravi nad vodo, ker bomo počasi izumrli." - Črt Batagelj
"Marsikatera družina je bila odvisna od glasbene industrije. Nekateri so že zamenjali poklic in šli delat druge stvari, ki niso niti približno povezane z glasbenim poslom. To pomeni, da bo vedno več ljudi zamenjalo poklic in ko bodo dobili službe drugje, se ne bodo več vračali v negotov posel, za katerega se iz danes na jutri ne ve, kako bo potekal." - Matej Ahlin
Prejšnji teden je v več evropskih mestih potekal protest delavcev v glasbeni industriji. Pod ključnikom #WeMakeEvents so se zbrali tudi v Veliki Britaniji, kjer se je protest odvil v več mestih, kulturna prizorišča pa so se na dneve shodov obarvala rdeče. Opozarjali so predvsem na več kot milijon delavcev v glasbeni industriji, ki jim je zaradi nove koronavirusne bolezni že več kot 4 mesece delo onemogočeno in zdi se, da dela v običajnem obsegu ne bodo mogli opravljati vsaj do pomladi prihodnje leto. Glasbeno oziroma širše – industrijo srečanj – sestavlja več različnih poklicev, kot se morda sprva zdi – od tistih, ki skrbijo za tehnične vidike, kot so zvok, luči in slika, do tistih, ki na koncertnem odru nikoli ne stojijo, temveč se ukvarjajo z logistiko, načrtovanjem turnej in z založništvom. Hude omejitve za izpeljavo javnih prireditev tako glasbenike in njihove sodelavce rinejo na rob preživetja. Dva od pobudnikov tihega shoda delavcev v glasbeni industriji, ki se je odvil pretekli petek, sta koncertna organizatorja Črt Batagelj in Matej Ahlin.
Že od sredine marca se je več kulturnih ustanov in združenj večkrat obrnilo na pristojne organe s peticijami in predlogi za izboljšanje situacije, a vidnejših rezultatov ni bilo
Prejšnji teden je v več evropskih mestih potekal protest delavcev v glasbeni industriji. Pod ključnikom #WeMakeEvents so se zbrali tudi v Veliki Britaniji, kjer se je protest odvil v več mestih, kulturna prizorišča pa so se na dneve shodov obarvala rdeče. Opozarjali so predvsem na več kot milijon delavcev v glasbeni industriji, ki jim je zaradi nove koronavirusne bolezni že več kot 4 mesece delo onemogočeno in zdi se, da dela v običajnem obsegu ne bodo mogli opravljati vsaj do pomladi prihodnje leto. Glasbeno oziroma širše – industrijo srečanj – sestavlja več različnih poklicev, kot se morda sprva zdi – od tistih, ki skrbijo za tehnične vidike, kot so zvok, luči in slika, do tistih, ki na koncertnem odru nikoli ne stojijo, temveč se ukvarjajo z logistiko, načrtovanjem turnej in z založništvom. Hude omejitve za izpeljavo javnih prireditev tako glasbenike in njihove sodelavce rinejo na rob preživetja. Dva od pobudnikov tihega shoda delavcev v glasbeni industriji, ki se je odvil pretekli petek, sta koncertna organizatorja Črt Batagelj in Matej Ahlin.
"S shodom smo želeli opozoriti na naše krizno stanje. Predlogi so sila preprosti: naj NIJZ začne vsem dajati ista pravila, naj ne bodo diskriminatorni. Glede vlade pa, naj najde način, kako ves sektor spravi nad vodo, ker bomo počasi izumrli." - Črt Batagelj
"Marsikatera družina je bila odvisna od glasbene industrije. Nekateri so že zamenjali poklic in šli delat druge stvari, ki niso niti približno povezane z glasbenim poslom. To pomeni, da bo vedno več ljudi zamenjalo poklic in ko bodo dobili službe drugje, se ne bodo več vračali v negotov posel, za katerega se iz danes na jutri ne ve, kako bo potekal." - Matej Ahlin
Jerneja Jošar, diplomirana agronominja ima drugačno mnenje o vrtnarjenju, kot ga poznamo iz starih knjig in običajev. Zavzema se za to, da bi ga ljudem približala, saj mnogim še vedno predstavlja muko.
Opis: Kako srbeče pete v planinskih čevljih prepričati, da ostanejo doma in kako tudi sedaj ohranjati planinsko kondicijo? Idej za delo doma je ogromno, pa tudi splošno fizično kondicijo se da vzdrževati v vseh pogojih. Nekaj nam jih je povedal Matjaž Šerkezi, aplinist, gorski reševalec in sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
Neveljaven email naslov