Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julij 2020 je po svetu za skoraj stopinjo Celzija presegel dolgoletno globalno temperaturno povprečje, najbolj skrb vzbujajoče so bile rekordne temperature v Sibiriji, kjer so se posamezne regije segrele tudi do pet stopinj nad siceršnjim povprečjem. V zadnjih desetletjih je Arktika izgubila skoraj polovico ledenih površin, tudi debelina ledu je zdesetkana. O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, je Maja Ratej poklicala podnebna znanstvenika dr. Michaela Manna, avtorja krivulje t.i. hokejske palice, in dr. Zacka Labea, ki javnost redno in slikovito obvešča o vremenskem dogajanju nad severnim polom.
O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, smo se pogovarjali s podnebnima znanstvenikoma dr. Michaelom Mannom in dr. Zackom Labeom
Leto 2020 je eno od najbolj ekstremnih let, odkar s pomočjo satelitov beležimo spremembe na zemeljskem površju, še posebej zaradi rekordnih izgub ledu na območju arktičnega kroga. Sibirija se praktično že vse od začetka leta sooča s pošiljko ekstremne vročine, ki je v poletnih mesecih, zlasti junija in julija dosegala nove rekordne vrednosti. 38 stopinj Celzija, ki so jih izmerili v sibirskem mestu Verhojansk, bi lahko bila nova najvišja temperatura, kar so jih kdaj izmerili v arktičnem krogu. A ni ostalo le pri temperaturi zraka. Otoplilo se je tudi morje ob Arktiki, to pa je vodilo v dramatično izgubo v obsegu ledu, zlasti vzdolž Azije.
Dr. Zack Labe, ki kot podoktorski raziskovalec deluje na univerzi v Koloradu, hkrati pa ima kot učinkovit komunikator podnebnih sprememb veliko sledilcev tudi na Twitterju, pravi, da je led na območju Arktike zdesetkan: "Če govorimo o površju, pokritem z ledom, potem je izguba ledenih površin že 40-odstotna. Če pa govorimo o debelini ledu, kar je prav tako izjemno pomemben faktor, je led skoraj za polovico tanjši, kot je bil pred 40. leti." Tanjšanje ledenega pokrova po njegovih besedah vpliva tako na obstoj ekosistemov, kot tudi nakazuje na porajanje novih plovnih poti na Arktiki.
"Prav ta teden je ledolomilec ene izmed znanstvenih odprav, ki so ta hip v arktičnem krogu, dosegel severni pol, njihova poročila so zelo alarmantna. Ladja je Arktiko preplula zelo hitro, saj je zaradi tankega ledu brez težav prodirala tudi skozi bolj ledene predele, na poti proti severnemu tečaju so videli veliko odprte vode, v katerih so plavale zgolj zaplate ledu. Če bi odpotovali nekaj desetletij v preteklost, bi videli povsem drugačno sliko. To je bila regija, ki je imela enega najdebelejših ledenih pokrovov na svetu, takšen podvig bi bil za ledolomilce pred dvema desetletjema zelo velik izziv."
In ta prinaša tako gospodarske kot politične prednosti, česar se države zavedajo. Svoje 'mreže' so v severnem morju že vrgle Rusija, Kitajska, Kanada, Združene države Amerike in tako naprej. Arktično morje bo namreč – ne zatiskajmo si oči, pravi Labe – kmalu v prihodnosti vsaj v toplem delu leta povsem plovno. Arktika brez ledu, tako rekoč.
"V prihodnjih desetletjih bomo lahko videli Arktiko brez ledu, verjetnost za to se povečuje z nadaljnjo rastjo svetovne temperature. Bližje kot bomo meji dveh stopinj Celzija, ki so si jo zastavili med pariškimi pogajanji, večje možnosti imamo, da bo Arktika doživela poletje brez ledu. Zagotovo se bo količina ledu nad Arktiko sčasoma le še zmanjševala."
Otoplitev nad Arktiko bo zaznamovala tako življenje v morju kot na kopnem. "Led na kopnem marsikje preprečuje erozijo tal zaradi morskih valov ali vremenskih pojavov, led je namreč marsikje naravna zaščita vasi, posejanih po Arktiki. Obalno poplavljanje in erozija tal bosta v prihodnje vsekakor velik problem za skupnosti na Arktiki. Poleg tega je vse več študij, ki nakazujejo, da bi lahko toplejša Arktika vplivala tudi na regije bolj južno, a gre še za zelo sveže področje znanosti."
Zack Labe ob tem poudarja, da je letošnje leto tudi temperaturno leto velikih odklonov. Vsak mesec tega leta je bil za skoraj stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. "Globalno gre za drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, pravzaprav smo se že zelo približali letu 2016, ki še vedno velja za najtoplejše leto. A pri tem moramo upoštevati, da je leto 2016 zaznamoval tudi pojav 'el ninjo', ki po navadi vpliva na zvišanje temperature v Tihem oceanu in s tem na višje svetovne temperature, letos pa tega pojava ni bilo, kar pomeni, da smo v letu, ki je globalno res vroče."
"Kot podnebni znanstvenik menim, da je letošnje leto vremensko eno od najbolj ekstremnih, kar smo jih videli." - Zack Labe
Poklicali smo tudi dr. Michaella Manna, profesorja atmosferskih znanosti na ameriški univerzi Penn State in člana ameriške akademije znanosti, ki je svojo popularnost dosegel že v 90. letih z ugotovitvijo, da naj bi se ozračje na Zemlji segrevalo po strmi krivulji, ki spominja na hokejsko palico. Na segrevanje ozračja opozarja vse odtlej, to, da imamo v novem tisočletju skoraj vsako naslednje leto bolj vroče od prejšnjega, pa nikakor ne more biti več stvar naključja, dodaja.
"Zadnjih pet let je globalno tudi najtoplejših pet let v zgodovini meritev. Tega še nismo doživeli, saj je toliko naravne spremenljivosti v podnebju, da je težko postaviti tri zaporedne rekorde, razen če se Zemlja segreva. Verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo slučajno, da bi torej bilo v 15 letih kar 10 najtoplejših let od izvajanja meritev, je nekje od 1 proti 100.000 do 1 proti 1.000.000." - Michael Mann
"Zavedamo se, da je bila v določenih časovnih obdobjih Zemlja toplejša, kot je danes," pravi Mann. "Če se vrnete 100 milijonov let v preteklost, v obdobje krede, ko so živeli dinozavri, vemo, da je bilo na površju Zemlje zelo malo ledu. Različni dokazi nam tudi pravijo, da so bile globalne temperature občutno višje kot danes, saj je bila tudi koncentracija toplogrednih plinov precej višja kot danes. To povečanje pa se je dogajalo počasi, desetine milijonov let na podlagi naravnih procesov, kot je premikanje tektonskih plošč. Večina ogljika se je nato s pomočjo geoloških procesov počasi uskladiščila pod površjem Zemlje, zdaj pa ga vračamo nazaj v ozračje, in to v obdobju samo sto let, torej milijonkrat hitreje."
"Težava torej ni v tem, da se Zemlja ne bi nikoli tako segrela, ampak da smo od stabilnega podnebja močno odvisni, saj omogoča vzdrževanje populacije več kot 7 milijard ljudi na tem planetu. Če bomo dramatično spremenili podnebje, ki smo se mu prilagodili, bomo ogrozili tako sebe kot druga živa bitja, ki ne bodo imela časa, da bi se tako hitrim spremembam prilagodila."
Trenutno povišanje temperature izstopa iz intervala gibanj temperature vsaj za zadnjih 1000 let. Če pa pogledate še obliko krivulje, po kateri naraščajo temperature na planetu, je videti kot hokejska palica, opozarja Mann. Ta graf ima preprosto sporočilo, in sicer da je sodobno globalno segrevanje neobičajno in zelo verjetno povezano s človekovim vplivom na podnebje med industrijsko revolucijo, tj. s povečanjem ogljikovega dioksida v atmosferi kot posledico izgorevanja fosilnih goriv. Ta ugotovitev je postala nekakšen simbol v debati o globalnem segrevanju in posledično objekt napadov kritikov, med katerimi so številni povezani z industrijo fosilnih goriv, in ki iščejo načine za diskreditacijo dokazov o globalnem segrevanju. "Napadi se seveda niso ustavili, a dosegli smo točko, ko je velika večina deležnikov v javni in svetovni politični razpravi taka, da ne naseda teorijam zarote in ki racionalno tehta dokaze. Na to kažejo tudi globalni dogovori, ki so jih sprejeli na preteklih večjih podnebnih srečanjih, na čelu s Parizom. A v ZDA, opažam, še vedno zelo trdovratno vztraja struja, ki z vsemi štirimi nasprotuje podnebnim spremembam, v ozadju tega pa so interesne skupine industrije fosilnih goriv. Te še vedno poskušajo upočasniti napredek podnebnih znanosti, zastrupljati javno razpravo, a mislim, da je precej očitno, da izgubljajo. Dokazov v prid podnebnim spremembam je vse več, vse bolj očitni so, nenazadnje jih vse bolj jasno doživljamo na lastni koži z vse bolj nenavadnimi vremenskimi vzorci in rekordnimi temperaturami," sklene Mann.
Labe pa ob tem spomni, da je trenutno eden od najočitnejših dokazov v prid podnebnih sprememb prav aktualno dogajanje na Arktiki. "O podnebnih spremembah običajno govorimo kot o nečem, kar bo prinesla šele prihodnost, a na Arktiki lahko vpliv podnebnih sprememb vidimo že zdaj, dogajajo se pred našimi očmi in že vplivajo na življenje številnih prebivalcev arktičnega kroga. Če ne bomo nič ukrenili, se bodo razmere za tamkajšnje skupnosti še opazno poslabšale."
Julij 2020 je po svetu za skoraj stopinjo Celzija presegel dolgoletno globalno temperaturno povprečje, najbolj skrb vzbujajoče so bile rekordne temperature v Sibiriji, kjer so se posamezne regije segrele tudi do pet stopinj nad siceršnjim povprečjem. V zadnjih desetletjih je Arktika izgubila skoraj polovico ledenih površin, tudi debelina ledu je zdesetkana. O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, je Maja Ratej poklicala podnebna znanstvenika dr. Michaela Manna, avtorja krivulje t.i. hokejske palice, in dr. Zacka Labea, ki javnost redno in slikovito obvešča o vremenskem dogajanju nad severnim polom.
O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, smo se pogovarjali s podnebnima znanstvenikoma dr. Michaelom Mannom in dr. Zackom Labeom
Leto 2020 je eno od najbolj ekstremnih let, odkar s pomočjo satelitov beležimo spremembe na zemeljskem površju, še posebej zaradi rekordnih izgub ledu na območju arktičnega kroga. Sibirija se praktično že vse od začetka leta sooča s pošiljko ekstremne vročine, ki je v poletnih mesecih, zlasti junija in julija dosegala nove rekordne vrednosti. 38 stopinj Celzija, ki so jih izmerili v sibirskem mestu Verhojansk, bi lahko bila nova najvišja temperatura, kar so jih kdaj izmerili v arktičnem krogu. A ni ostalo le pri temperaturi zraka. Otoplilo se je tudi morje ob Arktiki, to pa je vodilo v dramatično izgubo v obsegu ledu, zlasti vzdolž Azije.
Dr. Zack Labe, ki kot podoktorski raziskovalec deluje na univerzi v Koloradu, hkrati pa ima kot učinkovit komunikator podnebnih sprememb veliko sledilcev tudi na Twitterju, pravi, da je led na območju Arktike zdesetkan: "Če govorimo o površju, pokritem z ledom, potem je izguba ledenih površin že 40-odstotna. Če pa govorimo o debelini ledu, kar je prav tako izjemno pomemben faktor, je led skoraj za polovico tanjši, kot je bil pred 40. leti." Tanjšanje ledenega pokrova po njegovih besedah vpliva tako na obstoj ekosistemov, kot tudi nakazuje na porajanje novih plovnih poti na Arktiki.
"Prav ta teden je ledolomilec ene izmed znanstvenih odprav, ki so ta hip v arktičnem krogu, dosegel severni pol, njihova poročila so zelo alarmantna. Ladja je Arktiko preplula zelo hitro, saj je zaradi tankega ledu brez težav prodirala tudi skozi bolj ledene predele, na poti proti severnemu tečaju so videli veliko odprte vode, v katerih so plavale zgolj zaplate ledu. Če bi odpotovali nekaj desetletij v preteklost, bi videli povsem drugačno sliko. To je bila regija, ki je imela enega najdebelejših ledenih pokrovov na svetu, takšen podvig bi bil za ledolomilce pred dvema desetletjema zelo velik izziv."
In ta prinaša tako gospodarske kot politične prednosti, česar se države zavedajo. Svoje 'mreže' so v severnem morju že vrgle Rusija, Kitajska, Kanada, Združene države Amerike in tako naprej. Arktično morje bo namreč – ne zatiskajmo si oči, pravi Labe – kmalu v prihodnosti vsaj v toplem delu leta povsem plovno. Arktika brez ledu, tako rekoč.
"V prihodnjih desetletjih bomo lahko videli Arktiko brez ledu, verjetnost za to se povečuje z nadaljnjo rastjo svetovne temperature. Bližje kot bomo meji dveh stopinj Celzija, ki so si jo zastavili med pariškimi pogajanji, večje možnosti imamo, da bo Arktika doživela poletje brez ledu. Zagotovo se bo količina ledu nad Arktiko sčasoma le še zmanjševala."
Otoplitev nad Arktiko bo zaznamovala tako življenje v morju kot na kopnem. "Led na kopnem marsikje preprečuje erozijo tal zaradi morskih valov ali vremenskih pojavov, led je namreč marsikje naravna zaščita vasi, posejanih po Arktiki. Obalno poplavljanje in erozija tal bosta v prihodnje vsekakor velik problem za skupnosti na Arktiki. Poleg tega je vse več študij, ki nakazujejo, da bi lahko toplejša Arktika vplivala tudi na regije bolj južno, a gre še za zelo sveže področje znanosti."
Zack Labe ob tem poudarja, da je letošnje leto tudi temperaturno leto velikih odklonov. Vsak mesec tega leta je bil za skoraj stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. "Globalno gre za drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, pravzaprav smo se že zelo približali letu 2016, ki še vedno velja za najtoplejše leto. A pri tem moramo upoštevati, da je leto 2016 zaznamoval tudi pojav 'el ninjo', ki po navadi vpliva na zvišanje temperature v Tihem oceanu in s tem na višje svetovne temperature, letos pa tega pojava ni bilo, kar pomeni, da smo v letu, ki je globalno res vroče."
"Kot podnebni znanstvenik menim, da je letošnje leto vremensko eno od najbolj ekstremnih, kar smo jih videli." - Zack Labe
Poklicali smo tudi dr. Michaella Manna, profesorja atmosferskih znanosti na ameriški univerzi Penn State in člana ameriške akademije znanosti, ki je svojo popularnost dosegel že v 90. letih z ugotovitvijo, da naj bi se ozračje na Zemlji segrevalo po strmi krivulji, ki spominja na hokejsko palico. Na segrevanje ozračja opozarja vse odtlej, to, da imamo v novem tisočletju skoraj vsako naslednje leto bolj vroče od prejšnjega, pa nikakor ne more biti več stvar naključja, dodaja.
"Zadnjih pet let je globalno tudi najtoplejših pet let v zgodovini meritev. Tega še nismo doživeli, saj je toliko naravne spremenljivosti v podnebju, da je težko postaviti tri zaporedne rekorde, razen če se Zemlja segreva. Verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo slučajno, da bi torej bilo v 15 letih kar 10 najtoplejših let od izvajanja meritev, je nekje od 1 proti 100.000 do 1 proti 1.000.000." - Michael Mann
"Zavedamo se, da je bila v določenih časovnih obdobjih Zemlja toplejša, kot je danes," pravi Mann. "Če se vrnete 100 milijonov let v preteklost, v obdobje krede, ko so živeli dinozavri, vemo, da je bilo na površju Zemlje zelo malo ledu. Različni dokazi nam tudi pravijo, da so bile globalne temperature občutno višje kot danes, saj je bila tudi koncentracija toplogrednih plinov precej višja kot danes. To povečanje pa se je dogajalo počasi, desetine milijonov let na podlagi naravnih procesov, kot je premikanje tektonskih plošč. Večina ogljika se je nato s pomočjo geoloških procesov počasi uskladiščila pod površjem Zemlje, zdaj pa ga vračamo nazaj v ozračje, in to v obdobju samo sto let, torej milijonkrat hitreje."
"Težava torej ni v tem, da se Zemlja ne bi nikoli tako segrela, ampak da smo od stabilnega podnebja močno odvisni, saj omogoča vzdrževanje populacije več kot 7 milijard ljudi na tem planetu. Če bomo dramatično spremenili podnebje, ki smo se mu prilagodili, bomo ogrozili tako sebe kot druga živa bitja, ki ne bodo imela časa, da bi se tako hitrim spremembam prilagodila."
Trenutno povišanje temperature izstopa iz intervala gibanj temperature vsaj za zadnjih 1000 let. Če pa pogledate še obliko krivulje, po kateri naraščajo temperature na planetu, je videti kot hokejska palica, opozarja Mann. Ta graf ima preprosto sporočilo, in sicer da je sodobno globalno segrevanje neobičajno in zelo verjetno povezano s človekovim vplivom na podnebje med industrijsko revolucijo, tj. s povečanjem ogljikovega dioksida v atmosferi kot posledico izgorevanja fosilnih goriv. Ta ugotovitev je postala nekakšen simbol v debati o globalnem segrevanju in posledično objekt napadov kritikov, med katerimi so številni povezani z industrijo fosilnih goriv, in ki iščejo načine za diskreditacijo dokazov o globalnem segrevanju. "Napadi se seveda niso ustavili, a dosegli smo točko, ko je velika večina deležnikov v javni in svetovni politični razpravi taka, da ne naseda teorijam zarote in ki racionalno tehta dokaze. Na to kažejo tudi globalni dogovori, ki so jih sprejeli na preteklih večjih podnebnih srečanjih, na čelu s Parizom. A v ZDA, opažam, še vedno zelo trdovratno vztraja struja, ki z vsemi štirimi nasprotuje podnebnim spremembam, v ozadju tega pa so interesne skupine industrije fosilnih goriv. Te še vedno poskušajo upočasniti napredek podnebnih znanosti, zastrupljati javno razpravo, a mislim, da je precej očitno, da izgubljajo. Dokazov v prid podnebnim spremembam je vse več, vse bolj očitni so, nenazadnje jih vse bolj jasno doživljamo na lastni koži z vse bolj nenavadnimi vremenskimi vzorci in rekordnimi temperaturami," sklene Mann.
Labe pa ob tem spomni, da je trenutno eden od najočitnejših dokazov v prid podnebnih sprememb prav aktualno dogajanje na Arktiki. "O podnebnih spremembah običajno govorimo kot o nečem, kar bo prinesla šele prihodnost, a na Arktiki lahko vpliv podnebnih sprememb vidimo že zdaj, dogajajo se pred našimi očmi in že vplivajo na življenje številnih prebivalcev arktičnega kroga. Če ne bomo nič ukrenili, se bodo razmere za tamkajšnje skupnosti še opazno poslabšale."
Sergei Chernooki je star 46 let. Živi v Minsku, glavnem mestu Belorusije. Kot računalniški raziskovalni inženir je zaposlen v podjetju, ki sodeluje predvsem s tujim trgom. Študiral je telekomunikacije na Univerzi v Minsku. Ko je bil star 20 let, je Aleksander Lukašenko prišel na oblast. Pred 26 leti.
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je ta teden potekala Poletna šola strojništva, že sedma zapovrstjo, ki je to pot privabila 82 udeležencev, od šestega razreda osnovne šole do zadnjih letnikov srednje. Poletna šola, ki je letos zaradi koronavirusa potekala nekoliko drugače kot v preteklosti, je postregla z devetimi različnimi delavnicami, od energetike, mehatronike, konstruiranja, hidravlike in letalstva.
Povprečna starost, pri kateri pisatelji v Sloveniji izdajo svoj prvenec, je trenutno 25 let, še pred desetletjem pa večina pisateljev pri nas svojih del ni začela izdajati pred dopolnjenim 30. letom starosti. Uredniki založb opozarjajo, da mladi preveč hitijo z izdajanjem knjig, priporočajo jim, naj se izpopolnjujejo in objavljajo v revijah, se udeležujejo natečajev ter literarnih večerov. Na tak način jih bodo lahko odkrili tudi založniki, ki so pozorni na kakovostna literarna dela tudi neuveljavljenih ustvarjalcev. A neuveljavljenost v literarni sferi ne igra pomembnejše vloge, če je delo kakovostno in če besedilo preveva energija. Kako priti do svojega prvenca in se uveljaviti na trgu kot nepoznano ime, tudi če vmes poseže epidemija?
V zadnjih nekaj dneh so gorski reševalci zabeležili že približno 20 intervencij. Lepo sončno vreme v gore privablja veliko število ljudi, marsikdo pa izkorišča zadnje dni pred začetkom novega šolskega leta. Padci, zdrsi, poškodbe, epileptični napadi, pa tudi dehidriranost, so običajni vzroki za klic na pomoč. Poklicali smo predsednika komisije za letalsko reševanje pri Gorski reševalni zvezi Tonija Smoleja.
Prejšnji teden je v več evropskih mestih potekal protest delavcev v glasbeni industriji. Pod ključnikom #WeMakeEvents so se zbrali tudi v Veliki Britaniji, kjer se je protest odvil v več mestih, kulturna prizorišča pa so se na dneve shodov obarvala rdeče. Opozarjali so predvsem na več kot milijon delavcev v glasbeni industriji, ki jim je zaradi nove koronavirusne bolezni že več kot 4 mesece delo onemogočeno in zdi se, da dela v običajnem obsegu ne bodo mogli opravljati vsaj do pomladi prihodnje leto. Glasbeno oziroma širše – industrijo srečanj – sestavlja več različnih poklicev, kot se morda sprva zdi – od tistih, ki skrbijo za tehnične vidike, kot so zvok, luči in slika, do tistih, ki na koncertnem odru nikoli ne stojijo, temveč se ukvarjajo z logistiko, načrtovanjem turnej in z založništvom. Hude omejitve za izpeljavo javnih prireditev tako glasbenike in njihove sodelavce rinejo na rob preživetja. Dva od pobudnikov tihega shoda delavcev v glasbeni industriji, ki se je odvil pretekli petek, sta koncertna organizatorja Črt Batagelj in Matej Ahlin.
Na lep sončen dan ni lepšega kot sedeti na mirnem dvorišču. A v Mariboru v poletnih mesecih nekatera, sicer mirna dvorišča, zaživijo in postanejo živa. Ideja o oživljanju dvorišč je zaživela pred desetimi leti in od takrat člani društva za ljudi in prostore Hiša z drugimi sodelujočimi odkrivajo skrite kotičke pozabljenih mariborskih dvorišč, na njih prirejajo dogodke in tako manj znane dele mesta približajo drugim.
Srcozlom je beseda, ki opisuje različna čustva, ki jih povzročajo ljubezenske težave, podivjani kapitalizem in neizbežna apokalipsa. Vse stvari, ki nam trenutno grenijo življenje in nas prizadenejo. Srcozlom pa je predvsem Instagram profil, ki kaže, kaj v današnjem času pesti pesi mlade na področju ljubezni. Ker gre za kolektivni projekt uporabnikov in uporabnic, ki so imeli, imajo ali sumijo, da bodo imeli zlomljeno srce, želi ustanoviteljica in administratorka profila ostati anonimna. Kolektivni projekt se je prejšnji teden iz digitalnega sveta preselil še v analognega, v razstavni prostor galerije DobraVaga v Ljubljani. foto: Lana Špiler/DobraVaga
Kapitalizem in javna blaginja že načelno nerada sobivata. Ena redkih novosti v sistemu javne mobilnosti so izposojevalnice koles, ki so po številnih slovenskih mestih vzniknile kot gobe po dežju. Žal pa so z njimi oživele tudi nove oblike pobalinstva, lumparij in celo kriminala, ki tej javni blaginji ne prizanašajo. Čeprav je škoda v različnih mestih podobna, so načini reševanja te problematike zelo samosvoji. Pobliže si bomo pogledali trboveljski in postojnski primer, povprašali za mnenje dobavitelja koles v več kot ducatu slovenskih mest, na koncu pa bomo o vzgibih in značilnostih storilcev govorili še s kriminalističnim psihologom. Kdo in zakaj tako rad pljuva v svojo lastno skledo?
Voditelji EU na izrednem vrhu prek video povezave razpravljajo o neevropski Belorusiji. Kandidatka na nedavnih predsedniških volitvah Svetlana Tihanovska jih je že pozvala, naj zavrnejo izide omenjenih volitev, na katerih je že šesti predsedniški mandat dobil Aleksander Lukašenko. Anja Hlača Ferjančič se je o ozadju dogajanja v 10 milijonski Belorusiji, kjer potekajo množični protesti in stavke, pogovarjala z dr. Denisom Mancevičem, ki je politolog, nekdanji diplomat, direktor v družbi Herman & partnerji. Foto: Osebni arhiv
Od kod izvira hip hop in kako je scena zahodne ameriške obale postala tako močna, da je definirala zvok ameriškega popa v devetdesetih. Povod za glasbeno zgodbo je Nate Dogg, ki bi danes praznoval 51. rojstni dan. Član rap tria 213, v katerem je deloval tudi Snoop Dogg. Kakšna je bila njegova vloga v hip hop sceni zahodne obale in kako se je ta popularizirala? "Zahodna obala je v začetku 80. let na nek način kopirala vzhod. Se postavljala na noge in iskala identiteto. Potem pa se je iz ekipe World Wreckin` Cru razvil krog, ki je naredil veliko. Med njimi Easy-E, Dr. Dre in tudi Egyptian Lover, še danes priznan didžej. N.W.A. pa so bili prvi res avtohtoni bend s "statementom", ki je povedal več kot vsi zvezdniki vzhodne obale." - Borja Močnik
Valovci so tokrat gostovali na Nanosu, kjer je eden izmed redkih oddajnikov Radiotelevizije Slovenija, kamor stalne tehnične ekipe prihajajo še vsak dan.
Lozice so prva vas v Vipavski dolini ob jugozahodem vznožju Nanosa. Ena od znamenitosti tega kraja je tudi kamnita miza, ob kateri naj bi se menda ob svojem pomikanju skozi Vipavsko dolino odpočil Napoleon. Z domačinoma Antonom Mislejem in Ljubom Medenom pa smo se usedli v senco Ljubove brajde s pogledom na nanoška pobočja in začeli pogovor o tem, kako je bilo na Nanosu nekoč. Sicer pa je Nanos zanimiv tudi za jamarje, in med te sodita tudi Ljubo Meden in Anton Mislej. Prvi ljubiteljsko, Anton pa jame raziskuje od malih nog, ustanovil pa je tudi jamarsko društvo Karantanija.
Nanos je bil od nekdaj zanimiv za raziskovalce, ki so se zanimali za naravo, kot na primer idrijski zdravnik Scopoli, mnoge pa je pritegnil tudi njegov podzemni svet. Jernej Jež je doktor geologije, zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, ki pravi, da je že prav Nanos in ne nanos, saj je to pogorje zgrajeno iz kar kompaktnih kamnin
Poskus leta z jadralnim padalom s planote Lijak, ki skozi vse leto skupaj z mediteransko klimo ustvarja odlične pogoje za padalce in zmajarje.
Nanos ni priljubljen le med planinci in drugimi rekreativci, ampak je zanimiv tudi če pogledamo favno in floro. O posebnostih tega pogorja nam je več povedal Marko Nabergoj, planinski vodnik in član Planinskega društva Podnanos. Sicer pa ko pravimo da gremo na Nanos, drži to le delno, gremo namreč le na njegov del, na Plešo.
O analogni zgodovini antenskega stolpa na Nanosu pripoveduje Stojan Vitežnik, dolgoletni vodja oddajniškega centra.
Jernej Bervar in Klementina Milošič sta Slovenca, ki živita in delata v New Yorku. Skupaj sta napisala knjigo z naslovom Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. V knjigi, ki sta jo razdelila na tri dele, natančno in obenem zelo preprosto opisujeta, kaj delajo menedžer, producent, promotor, agent, založnik in distributer…. Ter na kateri točki kariere njihova vloga pride najbolj do izraza. "Mladim glasbenikom svetujeva, da objavljajo čim več svoje glasbe, čim več sodelujejo in se povezujejo z različnimi akterji v glasbeni industriji v Sloveniji kot v tujini. Mreženje je izjemno pomemben del glasbene industrije. Na tak način lahko glasbeniki najdejo veliko priložnosti, ki jih drugače ne bi." - Klementina Milošič O precej aktualni temi, tj. streamingu oziroma pretočnem poslušanju glasbe, pravita, da je ena izmed težav netransparentnost. Tudi honorarji, ki jih na primer izplačuje Spotify, se razlikujejo od države do države oziroma od trga do trga.
Prejšnji mesec smo na slovenski trg z veliko zamudo le dobili vodilnega ponudnika pretočne glasbe na svetu, švedski Spotify. O tem, za kakšno platformo sploh gre, kakšne so njegove posebnosti in zakaj je potreboval toliko časa, da je prišel v Slovenijo, smo se pogovarjali z glasbenim založnikom, zastopnikom Universal publishing v Sloveniji in soustanoviteljem neodvisne založbe SonicTribe Žigo Drofenikom.
Vse se je začelo na Mihovem domu, v katerem je skupaj s svojo družino pet let preživljala vsak konec tedna. Potem jo je pot za osem let zanesla na Golico, trinajst let je bila oskrbnica koče na Kriški gori. Leta 2014 pa se je Tonka Zadnikar ustalila v koči pod Vršičem, ki se nahaja med 16. in 17. ovinkom. Ime Tonka Zadnikar je verjetno bolj znano tistim planincem, ki se na svojih planinskih turah radi ustavite v planinskih kočah, ter tistim, ki v kočah radi tudi kaj pojeste. Pa ne le njena odlična kuha, za kar legendarno in izjemno priljubljeno oskrbnico jo je naredil predvsem odnos do ljudi, srčnost, dobra volja in neizmerna energija. Pri 73. letih Tonka Zadnikar še vedno teče - tudi kakšen 42 kilometrov dolg maraton, prepleza kakšno steno - na primer severno triglavsko in kolesari - recimo okoli Slovenije.
Neveljaven email naslov