Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julij 2020 je po svetu za skoraj stopinjo Celzija presegel dolgoletno globalno temperaturno povprečje, najbolj skrb vzbujajoče so bile rekordne temperature v Sibiriji, kjer so se posamezne regije segrele tudi do pet stopinj nad siceršnjim povprečjem. V zadnjih desetletjih je Arktika izgubila skoraj polovico ledenih površin, tudi debelina ledu je zdesetkana. O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, je Maja Ratej poklicala podnebna znanstvenika dr. Michaela Manna, avtorja krivulje t.i. hokejske palice, in dr. Zacka Labea, ki javnost redno in slikovito obvešča o vremenskem dogajanju nad severnim polom.
O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, smo se pogovarjali s podnebnima znanstvenikoma dr. Michaelom Mannom in dr. Zackom Labeom
Leto 2020 je eno od najbolj ekstremnih let, odkar s pomočjo satelitov beležimo spremembe na zemeljskem površju, še posebej zaradi rekordnih izgub ledu na območju arktičnega kroga. Sibirija se praktično že vse od začetka leta sooča s pošiljko ekstremne vročine, ki je v poletnih mesecih, zlasti junija in julija dosegala nove rekordne vrednosti. 38 stopinj Celzija, ki so jih izmerili v sibirskem mestu Verhojansk, bi lahko bila nova najvišja temperatura, kar so jih kdaj izmerili v arktičnem krogu. A ni ostalo le pri temperaturi zraka. Otoplilo se je tudi morje ob Arktiki, to pa je vodilo v dramatično izgubo v obsegu ledu, zlasti vzdolž Azije.
Dr. Zack Labe, ki kot podoktorski raziskovalec deluje na univerzi v Koloradu, hkrati pa ima kot učinkovit komunikator podnebnih sprememb veliko sledilcev tudi na Twitterju, pravi, da je led na območju Arktike zdesetkan: "Če govorimo o površju, pokritem z ledom, potem je izguba ledenih površin že 40-odstotna. Če pa govorimo o debelini ledu, kar je prav tako izjemno pomemben faktor, je led skoraj za polovico tanjši, kot je bil pred 40. leti." Tanjšanje ledenega pokrova po njegovih besedah vpliva tako na obstoj ekosistemov, kot tudi nakazuje na porajanje novih plovnih poti na Arktiki.
"Prav ta teden je ledolomilec ene izmed znanstvenih odprav, ki so ta hip v arktičnem krogu, dosegel severni pol, njihova poročila so zelo alarmantna. Ladja je Arktiko preplula zelo hitro, saj je zaradi tankega ledu brez težav prodirala tudi skozi bolj ledene predele, na poti proti severnemu tečaju so videli veliko odprte vode, v katerih so plavale zgolj zaplate ledu. Če bi odpotovali nekaj desetletij v preteklost, bi videli povsem drugačno sliko. To je bila regija, ki je imela enega najdebelejših ledenih pokrovov na svetu, takšen podvig bi bil za ledolomilce pred dvema desetletjema zelo velik izziv."
In ta prinaša tako gospodarske kot politične prednosti, česar se države zavedajo. Svoje 'mreže' so v severnem morju že vrgle Rusija, Kitajska, Kanada, Združene države Amerike in tako naprej. Arktično morje bo namreč – ne zatiskajmo si oči, pravi Labe – kmalu v prihodnosti vsaj v toplem delu leta povsem plovno. Arktika brez ledu, tako rekoč.
"V prihodnjih desetletjih bomo lahko videli Arktiko brez ledu, verjetnost za to se povečuje z nadaljnjo rastjo svetovne temperature. Bližje kot bomo meji dveh stopinj Celzija, ki so si jo zastavili med pariškimi pogajanji, večje možnosti imamo, da bo Arktika doživela poletje brez ledu. Zagotovo se bo količina ledu nad Arktiko sčasoma le še zmanjševala."
Otoplitev nad Arktiko bo zaznamovala tako življenje v morju kot na kopnem. "Led na kopnem marsikje preprečuje erozijo tal zaradi morskih valov ali vremenskih pojavov, led je namreč marsikje naravna zaščita vasi, posejanih po Arktiki. Obalno poplavljanje in erozija tal bosta v prihodnje vsekakor velik problem za skupnosti na Arktiki. Poleg tega je vse več študij, ki nakazujejo, da bi lahko toplejša Arktika vplivala tudi na regije bolj južno, a gre še za zelo sveže področje znanosti."
Zack Labe ob tem poudarja, da je letošnje leto tudi temperaturno leto velikih odklonov. Vsak mesec tega leta je bil za skoraj stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. "Globalno gre za drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, pravzaprav smo se že zelo približali letu 2016, ki še vedno velja za najtoplejše leto. A pri tem moramo upoštevati, da je leto 2016 zaznamoval tudi pojav 'el ninjo', ki po navadi vpliva na zvišanje temperature v Tihem oceanu in s tem na višje svetovne temperature, letos pa tega pojava ni bilo, kar pomeni, da smo v letu, ki je globalno res vroče."
"Kot podnebni znanstvenik menim, da je letošnje leto vremensko eno od najbolj ekstremnih, kar smo jih videli." - Zack Labe
Poklicali smo tudi dr. Michaella Manna, profesorja atmosferskih znanosti na ameriški univerzi Penn State in člana ameriške akademije znanosti, ki je svojo popularnost dosegel že v 90. letih z ugotovitvijo, da naj bi se ozračje na Zemlji segrevalo po strmi krivulji, ki spominja na hokejsko palico. Na segrevanje ozračja opozarja vse odtlej, to, da imamo v novem tisočletju skoraj vsako naslednje leto bolj vroče od prejšnjega, pa nikakor ne more biti več stvar naključja, dodaja.
"Zadnjih pet let je globalno tudi najtoplejših pet let v zgodovini meritev. Tega še nismo doživeli, saj je toliko naravne spremenljivosti v podnebju, da je težko postaviti tri zaporedne rekorde, razen če se Zemlja segreva. Verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo slučajno, da bi torej bilo v 15 letih kar 10 najtoplejših let od izvajanja meritev, je nekje od 1 proti 100.000 do 1 proti 1.000.000." - Michael Mann
"Zavedamo se, da je bila v določenih časovnih obdobjih Zemlja toplejša, kot je danes," pravi Mann. "Če se vrnete 100 milijonov let v preteklost, v obdobje krede, ko so živeli dinozavri, vemo, da je bilo na površju Zemlje zelo malo ledu. Različni dokazi nam tudi pravijo, da so bile globalne temperature občutno višje kot danes, saj je bila tudi koncentracija toplogrednih plinov precej višja kot danes. To povečanje pa se je dogajalo počasi, desetine milijonov let na podlagi naravnih procesov, kot je premikanje tektonskih plošč. Večina ogljika se je nato s pomočjo geoloških procesov počasi uskladiščila pod površjem Zemlje, zdaj pa ga vračamo nazaj v ozračje, in to v obdobju samo sto let, torej milijonkrat hitreje."
"Težava torej ni v tem, da se Zemlja ne bi nikoli tako segrela, ampak da smo od stabilnega podnebja močno odvisni, saj omogoča vzdrževanje populacije več kot 7 milijard ljudi na tem planetu. Če bomo dramatično spremenili podnebje, ki smo se mu prilagodili, bomo ogrozili tako sebe kot druga živa bitja, ki ne bodo imela časa, da bi se tako hitrim spremembam prilagodila."
Trenutno povišanje temperature izstopa iz intervala gibanj temperature vsaj za zadnjih 1000 let. Če pa pogledate še obliko krivulje, po kateri naraščajo temperature na planetu, je videti kot hokejska palica, opozarja Mann. Ta graf ima preprosto sporočilo, in sicer da je sodobno globalno segrevanje neobičajno in zelo verjetno povezano s človekovim vplivom na podnebje med industrijsko revolucijo, tj. s povečanjem ogljikovega dioksida v atmosferi kot posledico izgorevanja fosilnih goriv. Ta ugotovitev je postala nekakšen simbol v debati o globalnem segrevanju in posledično objekt napadov kritikov, med katerimi so številni povezani z industrijo fosilnih goriv, in ki iščejo načine za diskreditacijo dokazov o globalnem segrevanju. "Napadi se seveda niso ustavili, a dosegli smo točko, ko je velika večina deležnikov v javni in svetovni politični razpravi taka, da ne naseda teorijam zarote in ki racionalno tehta dokaze. Na to kažejo tudi globalni dogovori, ki so jih sprejeli na preteklih večjih podnebnih srečanjih, na čelu s Parizom. A v ZDA, opažam, še vedno zelo trdovratno vztraja struja, ki z vsemi štirimi nasprotuje podnebnim spremembam, v ozadju tega pa so interesne skupine industrije fosilnih goriv. Te še vedno poskušajo upočasniti napredek podnebnih znanosti, zastrupljati javno razpravo, a mislim, da je precej očitno, da izgubljajo. Dokazov v prid podnebnim spremembam je vse več, vse bolj očitni so, nenazadnje jih vse bolj jasno doživljamo na lastni koži z vse bolj nenavadnimi vremenskimi vzorci in rekordnimi temperaturami," sklene Mann.
Labe pa ob tem spomni, da je trenutno eden od najočitnejših dokazov v prid podnebnih sprememb prav aktualno dogajanje na Arktiki. "O podnebnih spremembah običajno govorimo kot o nečem, kar bo prinesla šele prihodnost, a na Arktiki lahko vpliv podnebnih sprememb vidimo že zdaj, dogajajo se pred našimi očmi in že vplivajo na življenje številnih prebivalcev arktičnega kroga. Če ne bomo nič ukrenili, se bodo razmere za tamkajšnje skupnosti še opazno poslabšale."
Julij 2020 je po svetu za skoraj stopinjo Celzija presegel dolgoletno globalno temperaturno povprečje, najbolj skrb vzbujajoče so bile rekordne temperature v Sibiriji, kjer so se posamezne regije segrele tudi do pet stopinj nad siceršnjim povprečjem. V zadnjih desetletjih je Arktika izgubila skoraj polovico ledenih površin, tudi debelina ledu je zdesetkana. O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, je Maja Ratej poklicala podnebna znanstvenika dr. Michaela Manna, avtorja krivulje t.i. hokejske palice, in dr. Zacka Labea, ki javnost redno in slikovito obvešča o vremenskem dogajanju nad severnim polom.
O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, smo se pogovarjali s podnebnima znanstvenikoma dr. Michaelom Mannom in dr. Zackom Labeom
Leto 2020 je eno od najbolj ekstremnih let, odkar s pomočjo satelitov beležimo spremembe na zemeljskem površju, še posebej zaradi rekordnih izgub ledu na območju arktičnega kroga. Sibirija se praktično že vse od začetka leta sooča s pošiljko ekstremne vročine, ki je v poletnih mesecih, zlasti junija in julija dosegala nove rekordne vrednosti. 38 stopinj Celzija, ki so jih izmerili v sibirskem mestu Verhojansk, bi lahko bila nova najvišja temperatura, kar so jih kdaj izmerili v arktičnem krogu. A ni ostalo le pri temperaturi zraka. Otoplilo se je tudi morje ob Arktiki, to pa je vodilo v dramatično izgubo v obsegu ledu, zlasti vzdolž Azije.
Dr. Zack Labe, ki kot podoktorski raziskovalec deluje na univerzi v Koloradu, hkrati pa ima kot učinkovit komunikator podnebnih sprememb veliko sledilcev tudi na Twitterju, pravi, da je led na območju Arktike zdesetkan: "Če govorimo o površju, pokritem z ledom, potem je izguba ledenih površin že 40-odstotna. Če pa govorimo o debelini ledu, kar je prav tako izjemno pomemben faktor, je led skoraj za polovico tanjši, kot je bil pred 40. leti." Tanjšanje ledenega pokrova po njegovih besedah vpliva tako na obstoj ekosistemov, kot tudi nakazuje na porajanje novih plovnih poti na Arktiki.
"Prav ta teden je ledolomilec ene izmed znanstvenih odprav, ki so ta hip v arktičnem krogu, dosegel severni pol, njihova poročila so zelo alarmantna. Ladja je Arktiko preplula zelo hitro, saj je zaradi tankega ledu brez težav prodirala tudi skozi bolj ledene predele, na poti proti severnemu tečaju so videli veliko odprte vode, v katerih so plavale zgolj zaplate ledu. Če bi odpotovali nekaj desetletij v preteklost, bi videli povsem drugačno sliko. To je bila regija, ki je imela enega najdebelejših ledenih pokrovov na svetu, takšen podvig bi bil za ledolomilce pred dvema desetletjema zelo velik izziv."
In ta prinaša tako gospodarske kot politične prednosti, česar se države zavedajo. Svoje 'mreže' so v severnem morju že vrgle Rusija, Kitajska, Kanada, Združene države Amerike in tako naprej. Arktično morje bo namreč – ne zatiskajmo si oči, pravi Labe – kmalu v prihodnosti vsaj v toplem delu leta povsem plovno. Arktika brez ledu, tako rekoč.
"V prihodnjih desetletjih bomo lahko videli Arktiko brez ledu, verjetnost za to se povečuje z nadaljnjo rastjo svetovne temperature. Bližje kot bomo meji dveh stopinj Celzija, ki so si jo zastavili med pariškimi pogajanji, večje možnosti imamo, da bo Arktika doživela poletje brez ledu. Zagotovo se bo količina ledu nad Arktiko sčasoma le še zmanjševala."
Otoplitev nad Arktiko bo zaznamovala tako življenje v morju kot na kopnem. "Led na kopnem marsikje preprečuje erozijo tal zaradi morskih valov ali vremenskih pojavov, led je namreč marsikje naravna zaščita vasi, posejanih po Arktiki. Obalno poplavljanje in erozija tal bosta v prihodnje vsekakor velik problem za skupnosti na Arktiki. Poleg tega je vse več študij, ki nakazujejo, da bi lahko toplejša Arktika vplivala tudi na regije bolj južno, a gre še za zelo sveže področje znanosti."
Zack Labe ob tem poudarja, da je letošnje leto tudi temperaturno leto velikih odklonov. Vsak mesec tega leta je bil za skoraj stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. "Globalno gre za drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, pravzaprav smo se že zelo približali letu 2016, ki še vedno velja za najtoplejše leto. A pri tem moramo upoštevati, da je leto 2016 zaznamoval tudi pojav 'el ninjo', ki po navadi vpliva na zvišanje temperature v Tihem oceanu in s tem na višje svetovne temperature, letos pa tega pojava ni bilo, kar pomeni, da smo v letu, ki je globalno res vroče."
"Kot podnebni znanstvenik menim, da je letošnje leto vremensko eno od najbolj ekstremnih, kar smo jih videli." - Zack Labe
Poklicali smo tudi dr. Michaella Manna, profesorja atmosferskih znanosti na ameriški univerzi Penn State in člana ameriške akademije znanosti, ki je svojo popularnost dosegel že v 90. letih z ugotovitvijo, da naj bi se ozračje na Zemlji segrevalo po strmi krivulji, ki spominja na hokejsko palico. Na segrevanje ozračja opozarja vse odtlej, to, da imamo v novem tisočletju skoraj vsako naslednje leto bolj vroče od prejšnjega, pa nikakor ne more biti več stvar naključja, dodaja.
"Zadnjih pet let je globalno tudi najtoplejših pet let v zgodovini meritev. Tega še nismo doživeli, saj je toliko naravne spremenljivosti v podnebju, da je težko postaviti tri zaporedne rekorde, razen če se Zemlja segreva. Verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo slučajno, da bi torej bilo v 15 letih kar 10 najtoplejših let od izvajanja meritev, je nekje od 1 proti 100.000 do 1 proti 1.000.000." - Michael Mann
"Zavedamo se, da je bila v določenih časovnih obdobjih Zemlja toplejša, kot je danes," pravi Mann. "Če se vrnete 100 milijonov let v preteklost, v obdobje krede, ko so živeli dinozavri, vemo, da je bilo na površju Zemlje zelo malo ledu. Različni dokazi nam tudi pravijo, da so bile globalne temperature občutno višje kot danes, saj je bila tudi koncentracija toplogrednih plinov precej višja kot danes. To povečanje pa se je dogajalo počasi, desetine milijonov let na podlagi naravnih procesov, kot je premikanje tektonskih plošč. Večina ogljika se je nato s pomočjo geoloških procesov počasi uskladiščila pod površjem Zemlje, zdaj pa ga vračamo nazaj v ozračje, in to v obdobju samo sto let, torej milijonkrat hitreje."
"Težava torej ni v tem, da se Zemlja ne bi nikoli tako segrela, ampak da smo od stabilnega podnebja močno odvisni, saj omogoča vzdrževanje populacije več kot 7 milijard ljudi na tem planetu. Če bomo dramatično spremenili podnebje, ki smo se mu prilagodili, bomo ogrozili tako sebe kot druga živa bitja, ki ne bodo imela časa, da bi se tako hitrim spremembam prilagodila."
Trenutno povišanje temperature izstopa iz intervala gibanj temperature vsaj za zadnjih 1000 let. Če pa pogledate še obliko krivulje, po kateri naraščajo temperature na planetu, je videti kot hokejska palica, opozarja Mann. Ta graf ima preprosto sporočilo, in sicer da je sodobno globalno segrevanje neobičajno in zelo verjetno povezano s človekovim vplivom na podnebje med industrijsko revolucijo, tj. s povečanjem ogljikovega dioksida v atmosferi kot posledico izgorevanja fosilnih goriv. Ta ugotovitev je postala nekakšen simbol v debati o globalnem segrevanju in posledično objekt napadov kritikov, med katerimi so številni povezani z industrijo fosilnih goriv, in ki iščejo načine za diskreditacijo dokazov o globalnem segrevanju. "Napadi se seveda niso ustavili, a dosegli smo točko, ko je velika večina deležnikov v javni in svetovni politični razpravi taka, da ne naseda teorijam zarote in ki racionalno tehta dokaze. Na to kažejo tudi globalni dogovori, ki so jih sprejeli na preteklih večjih podnebnih srečanjih, na čelu s Parizom. A v ZDA, opažam, še vedno zelo trdovratno vztraja struja, ki z vsemi štirimi nasprotuje podnebnim spremembam, v ozadju tega pa so interesne skupine industrije fosilnih goriv. Te še vedno poskušajo upočasniti napredek podnebnih znanosti, zastrupljati javno razpravo, a mislim, da je precej očitno, da izgubljajo. Dokazov v prid podnebnim spremembam je vse več, vse bolj očitni so, nenazadnje jih vse bolj jasno doživljamo na lastni koži z vse bolj nenavadnimi vremenskimi vzorci in rekordnimi temperaturami," sklene Mann.
Labe pa ob tem spomni, da je trenutno eden od najočitnejših dokazov v prid podnebnih sprememb prav aktualno dogajanje na Arktiki. "O podnebnih spremembah običajno govorimo kot o nečem, kar bo prinesla šele prihodnost, a na Arktiki lahko vpliv podnebnih sprememb vidimo že zdaj, dogajajo se pred našimi očmi in že vplivajo na življenje številnih prebivalcev arktičnega kroga. Če ne bomo nič ukrenili, se bodo razmere za tamkajšnje skupnosti še opazno poslabšale."
V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. V kovidnih časih še toliko bolj. Kakšna je vloga in namen imunskega sistema pa tudi, kako ga lahko krepimo, smo vprašali profesorja s fakultete za farmacije, dr. Matjaža Jerasa in dr. Sama Krefta. Z njima se je pred spletnim predavanjem z naslovom Imunovember, ki so ga prejšnji teden organizirali študentje fakultete za farmacijo, pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Prišel je 1. december in v Sloveniji bomo lahko prvič kupili elektronske vinjete. Letne vinjete za osebna vozila in polletne za motorna kolesa so od danes naprej na voljo samo še v digitalni različici in ne več v obliki nalepk. Elektronska vinjeta bo vezana na registrsko številko vozila, zato bomo ob nakupu potrebovali registrsko številko vozila, za katerega bo kupljena e-vinjeta, pri spletnem nakupu pa boste potrebovali še elektronski naslov in plačilno kartico za nakupe prek spleta. O podrobnostih smo se pogovarjali z Branko Videtič, direktorico Področja cestninjenja pri DARS-u.
Medtem ko svetovna marketinška industrija skrbi za naraščajoče nakupovalne želje ob črnem petku, je med nami še vedno veliko ljudi, ki vse težje plačujejo tudi najosnovnejše stroške za že tako skromno preživetje. Prenizki dohodki, nedostopnost stanovanj, pa tudi drugih storitev so bile tudi teme rednega letnega srečanja Evropske mreže za boj proti revščini, na kateri so sodelovali predvsem taki predstavniki evropskih in zunajevropskih držav, ki govorijo o svojih osebnih izkušnjah z revščino. Slovenijo je poleg koordinatorja zastopalo še pet oseb, med njimi tudi sogovornica Jane Vidic.
Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.
Dolgoletni urednici in večkrat nagrajeni avtorici v kulturnem uredništvu TV Slovenija Darji Korez Korenčan je covid marca letos usodno zaznamoval življenje. Njen glas se je zaradi intubacije precej spremenil in tudi to je bil razlog, da se je odločila svojo zgodbo predstaviti v knjižni obliki. Nastala je prva knjiga o osebni covid izkušnji pri nas z naslovom Korak za korakom, v kateri avtorica skozi svojo izkušnjo ozavešča ljudi in jih seznanja s tistim, kar je njej pomagalo prebroditi stres pri okrevanju. O svoji izkušnji je spregovorila tudi z nami.
Tudi na Norveškem število novih okužb s koronavirusom raste, a je še vedno nižje od števila odkritih okužb v Sloveniji, čeprav ima Norveška več kot 5 milijonov prebivalcev. A večina teh prebivalcev že nekaj mesecev sploh ni nosila maske. Jan Grilc je v Oslu preveril tudi, kakšni ukrepi proti širjenju koronavirusa veljajo in kakšno je vzdušje pred začetkom decembra ter seveda električnost prometa.
Slovenski medijski prostor je, kot že nekaj časa vemo in kot je pogosto slišati, izredno neuravnotežen. Ženske se pojavijo kot gostje le v slabi četrtini medijskih nastopov, komentarjev, razlag, pogovorov. Tri četrtine medijskih nastopov pripadajo moškim. Za boljšo zastopanost žensk v medijskem in javnem prostoru se bo zavzemalo Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Po vzoru iz Švice ga je s somišljenicami ustanovila Marta Kos, nekdanja novinarka in veleposlanica v Nemčiji in Švici.
Igor Samobor, dolgoletni ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, je nepreklicno odstopil zaradi ignorance države do obnove gledališke hiše. Vse ostalo pa je za Val 202 povedal Nini Zagoričnik.
Kako sta povezana demokracija in boj proti podnebnim spremembam? Kako mesto Dunaj želi ohraniti najvišjo kakovost življenja še naprej? Gost: Jürgen Czernohorszky, mestni minister na Dunaju zadolžen za podnebje, okolje, demokracijo in meščane.
Andrej Šifrer je novembra 1981 izdal tretjo ploščo Ideje izpod odeje. Izšla je kot dvojni album in seveda tudi kot dvojna avdio kaseta. Besedila so rahlo zbadljiva in kritična, a še vedno zelo topla, nanje pa je prilepil različne glasbene sloge.
Sredozemsko morje je bilo v zadnjih dveh mesecih na obronkih svojih vzhodnih obal prizorišče pomorske avanture, ki jo je z veslanjem pisal Slovenec Miha Pribošič. Nekdanji urednik in novinar na časopisni hiši Delo se je odločil, da pusti dokaj varno službo in začne pisati novo življenjsko poglavje – za začetek se je s kajakom odpravil na 1.400 kilometrov dolgo pot iz Patrasa v Grčiji do domače obale v Piranskem zalivu. Pot je pridno popisoval v tedniku Nedelo, kjer sicer še ni priveslal do cilja – v resnici pa je od nedelje doma. Kaj je bilo težje: odločitev, da pusti službo, ali veslanje, premagovanje kilometrov, predvsem pa vetra in valov od Patrasa do Pirana?
Tudi v Pomurju, torej v prleških in prekmurskih vinogradih je letošnja letina količinsko skromnejša od običajnih, vinogradniki in vinarji pa zatrjujejo, da je vino odlično. Tega sicer, kar ponavljamo že vso soboto, ne morejo obelodaniti na tradicionalnih martinovanjih, ker so jih povsod odpovedali, a bodo svoje vino zagotovo lahko do naslednjega letnika tako med prijatelji kot obiskovalci prireditev, ko jih bodo razmere spet omogočale, še velikokrat pohvalili. No, za to se bodo seveda morali ves čas skrbno truditi tudi v kleteh, a večina to počne z veseljem in veliko ljubezni. O vinu in Martinu med panonskimi griči pa Lidija Kosi, ki je pred mikrofon povabila tudi nekdanjo vinsko kraljico Slovenije Tjašo Kos in etnologinjo v Pomurskem muzeju Murska Sobota Jelko Pšajd.
Glede na številne podatke je regija, kjer proizvajajo najbolj kakovostno vino, Bordeaux v Franciji. Vinogradi se tam razprostirajo na 115.000 hektarjih, regija pa proizvede do 960 milijonov steklenic vina na leto – od namiznih do najdražjih; nekatera stanejo tudi po deset tisoč evrov. Tudi mi smo se v teh dneh poskušali kar se da približati najkakovostnejšim buteljkam. A za to nam ni bilo treba v Francijo, obsežno zbirko vin iz Bordeauxja smo našli v eni izmed z njimi najbolje založenih slovenskih komor, v mariborski Galeriji gosposki. Predstavil nam jo je hišni somelje Sebastjan Onič.
Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele – torej na Podravje, Posavje in Primorsko. Aleš Smrekar se je prejšnji teden mudil še v eni slovenski deželi, ki pa še nima vinorodne pravice. Na Gorenjskem, v Radovljici, kjer obstaja prvo in doslej še vedno edino gorenjsko društvo vinogradnikov – Šparon.
Martinova pojedina mora biti dopolnjena tudi s pravim vinom. Torej, eden brez drugega ne moreta, most med njima pa je dandanes sommelier. Tijan Wenzel je pri 22-ih somellier v nastajanju. Je še sredi izobraževanja, si je pa nabral že kar nekaj izkušenj in sodi med najbolj obetavne pri nas.
Anže Kuplenik je mladi dolenjski kuhar iz Otočca, ki ga širša javnost pozna predvsem kot zmagovalca pete sezone kuharskega tekmovanja Masteršef Slovenije, leta 2019. Do nedavnega je bil zasebni kuhar premožne slovenske družine, ki živi na Dunaju, pred nekaj tedni pa je začel delati v novo odprti restavraciji v središču Ljubljane. Že na kuharskem tekmovanju se je izkazal z izvrstnim poznavanjem in pripravo tradicionalnih jedi, kako tudi ne, saj se je od malega kalil v kuhinji svoje babice. In ker tradicionalne jedi rad pripravi tudi na nekoliko drugačen, moderen način, smo ga postavili pred izziv, naj za tokratno Martinovo, ki ga bomo zaradi kovidnih ukrepov očitno bolj kot ne preživeli v domačem krogu, sestavi sodoben Martinov meni s tradicionalnim in manj tradicionalnimi sestavinami.
Smiljan Benkovič je profesor na srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer se torej izobražujejo mladi gostinci – tudi vinarji. Kako je torej z mladimi v gostinstvu in turizmu, posledično torej tudi v vinarstvu?
NA Primorskem smo, v Gorških Brdih, v vasi VIŠNJEVIK. Tam je posestvo Erzetič, ki ga je zasnoval Martin Erzetič; po njem se domačiji še danes reče pri Martinovih. Zadnja leta se pod vina podpisuje Andrej Erzetič, ki mu je vajeti vodenja kmetije prepustil oče Aleksij, njemu pa jih je nekaj desetletij pred tem zaupal oče Anton. 28 letni Andrej je tudi aktualni slovenski mladi vinar in v pogovoru v eni od degustacijskih sob, v kateri sta sedela z očetom, sem ga najprej povprašal prav po tem nazivu.
Matjaž Frešer, ki je s svojimi vini, renskim rizlingom, laškim rizlingom, sovinjonom, rumenim muškatom in seveda tudi ritoznojčanom, prejel številne nagrade, nazadnje, na najprestižnejšem mednarodnem ocenjevanju DECANTER srebrno medaljo za SAUVIGNON letnik 2019 in za isti letnik RUMENEGA MUŠKATA bronasto medaljo, nam bo razkril svoj sodoben pogled na vinarstvo, pa tudi uspešne poteze za uspeh na tujih tržiščih.
Mladi dolenjski vinogradnik Janez Colnar ml. je že v rosnih letih vedel, da želi postati profesionalni vinogradnik. In čeprav se je kalil v eni od najbolj uglednih Luksemburških kleti in bi tam lahko naredil lepo mednarodno enološko kariero, ima preveč rad dolenjske griče in jih ni bil pripravljen zamenjati za znamenite mozelske superior grand crue (supirijur gran kru) lege. Pri komaj 20 letih je kot mladi prevzemnik začel na Trški gori pisati zgodbo o uspehu, v domače vitrine pa je dvema nazivoma kralja cvička, ki sta ga pridelala oče in stric, v nekaj letih vodenja kleti dodal dve Decanterjevi bronasti medalji za cviček in zlato za rose. V družinski zidanici na Trški gori je Janeza osmega Colnarja obiskal Miha Švalj.
Neveljaven email naslov