Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BBC. Gorazd Rečnik pogovarjal s predavateljem na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, anglistom in sociologom kulture dr. Nikolaijem Jeffsom.
Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BBC, opozarja dr. Nikolai Jeffs
BBC je pod vlado Borisa Johnsona še pod večjim pritiskom kot prej, pojasnjuje anglist in sociolog kulture dr. Nikolai Jeffs, ki se sprašuje, kako dolgo bo britanski javni medij še lahko živel od naročnin. BBC se v celoti financira iz naročnin, slovenski RTV pa namenja prostor tudi oglasom. Politične težnje, da bi se delež financiranja od oglasov še povečal, se Jeffsu zdijo nesprejemljive, še več, meni, da bi morali razmišljati o tem, da bi bil javni servis, ki ne bi smel tekmovati s komercialnimi mediji, povsem brez oglasov.
"Seveda je treba tisto, kar je že pridobljeno, braniti, ampak ne razumem, zakaj se ne bi moglo iti še naprej, torej da se širijo pravice, možnosti in tako naprej."
Predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru opaža, da to zakonodajo spremlja neka slaba vera glede tega, kdaj je bila predložena, koliko dni je bilo namenjeno razpravi itn.
"Razlika med komercialnimi in javnimi mediji, ki je že zdaj po mojem mnenju premajhna, se bo samo še zmanjšala. Potrdilo se bo tudi, da si oblast dejansko lahko podreja tudi javne servise, da bo to načelo obveljalo. Ko se oblast zamenja, se bo šlo iz ene skrajnosti v drugo."
Degradacija vseh javnih servisov, kot so izobraževanje, zdravstvo, javni mediji, je del neoliberalne agende. "To je skupno, torej podrediti jih zasebnim interesom in potem je to mogoče še lažje usmerjati v skladu z določenimi političnimi interesi in seveda tudi v skladu s profitno logiko."
Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BBC. Gorazd Rečnik pogovarjal s predavateljem na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, anglistom in sociologom kulture dr. Nikolaijem Jeffsom.
Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BBC, opozarja dr. Nikolai Jeffs
BBC je pod vlado Borisa Johnsona še pod večjim pritiskom kot prej, pojasnjuje anglist in sociolog kulture dr. Nikolai Jeffs, ki se sprašuje, kako dolgo bo britanski javni medij še lahko živel od naročnin. BBC se v celoti financira iz naročnin, slovenski RTV pa namenja prostor tudi oglasom. Politične težnje, da bi se delež financiranja od oglasov še povečal, se Jeffsu zdijo nesprejemljive, še več, meni, da bi morali razmišljati o tem, da bi bil javni servis, ki ne bi smel tekmovati s komercialnimi mediji, povsem brez oglasov.
"Seveda je treba tisto, kar je že pridobljeno, braniti, ampak ne razumem, zakaj se ne bi moglo iti še naprej, torej da se širijo pravice, možnosti in tako naprej."
Predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru opaža, da to zakonodajo spremlja neka slaba vera glede tega, kdaj je bila predložena, koliko dni je bilo namenjeno razpravi itn.
"Razlika med komercialnimi in javnimi mediji, ki je že zdaj po mojem mnenju premajhna, se bo samo še zmanjšala. Potrdilo se bo tudi, da si oblast dejansko lahko podreja tudi javne servise, da bo to načelo obveljalo. Ko se oblast zamenja, se bo šlo iz ene skrajnosti v drugo."
Degradacija vseh javnih servisov, kot so izobraževanje, zdravstvo, javni mediji, je del neoliberalne agende. "To je skupno, torej podrediti jih zasebnim interesom in potem je to mogoče še lažje usmerjati v skladu z določenimi političnimi interesi in seveda tudi v skladu s profitno logiko."
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov