Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj 13 tisočim beguncem in migrantom.
Foto: Stand by Me Lesvos/MoriaMediaTeam
Stalno-začasni prebivalci so večkrat bili priče tudi požarom, a takšnega, kot je izbruhnil sinoči, Moria še ni doživela
Z grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj trinajst tisoč beguncem in migrantom.
Norvežanka Shirin Tinnesand že od marca pomaga lokalni nevladni organizaciji Stand by me Lesvos. V zadnjem času so se osredotočili predvsem na preprečevanje širjenja novega koronavirusa in preventivo v povezavi z virusom.
Lahko bi rekli, da je na neki način novi koronavirus tudi vzrok sinočnjega uničevalnega požara.
"Prejšnji teden so odkrili prvo okužbo v Morii. Prišla je zdravniška ekipa iz Aten in naključno testirala približno 2000 ljudi. Odkrili so 35 okužb. Po Shirinih informacijah naj bi se včeraj pojavil seznam ljudi, ki bi morali v samoizolacijo zaradi stika z okuženimi. Način, kako so tem ljudem določene organizacije, ki jih Shirin ne želi imenovati, to sporočile, pa naj ne bi bil ustrezen. Ljudem niso podrobno povedali, za kaj gre, ampak so včeraj okoli 10. ure zvečer vdrli v njihove šotore in jim preprosto dejali, naj gredo z njimi."
"Ljudje so mislili, da jih bodo aretirali. Niso razumeli, zakaj bi to počeli člani človekoljubnih organizacij."
Vse to je v kampu povzročilo zmedo. Ljudje niso vedeli, kaj se dogaja. Zmeda se je stopnjevala do protesta in pozneje do upora. Nekatere izmed upirajočih se skupin so začele uničevati objekte in avtomobile. Napadli so center za karanteno. Ljudje, ki so bili v centru, so zbežali ven, center pa je pogorel do tal.
"Potem so napadli še druge stavbe in upor, s tem tudi posamezni požari, se je razširil na druge predele kampa. Uporniki so blokirali pot gasilcem in jim niso dovolili, da bi opravili svoje delo. Zato so manjši požari ušli izpod nadzora in se združili v en velik požar."
Po Shirinih ocenah je vsaj 40 odstotkov kampa popolnoma izginilo. Največ na območju t. i. džungle, kjer so si begunci in migranti postavili šotore med oljčnim nasadom, ker je uraden begunski kamp že dolgo prepoln. Danes zjutraj, ko je Shirin prispela na prizorišče, je bilo veliko ljudi še vedno v glavnem območju kampa in iskalo osebne stvari.
Tisoči zdaj sedijo okoli kampa, na plažah, na cesti, ki vodi do mesta Mitilene. Pot do mesta jim preprečuje policija. Na Lezbosu so že razglasili izredne razmere. Številne humanitarne, človekoljubne in nevladne organizacije pa so že začele svariti tudi pred napadi različnih skrajnežev, nastrojenih proti beguncem in migrantom.
Dejstvo je, da v Morii vladajo zelo slabe higienske razmere in da tako begunci in migranti kot lokalni prebivalci že dalj časa pozivajo tako grško oblast kot voditelje Evropske unije, naj se bolj ustrezno loti reševanja begunske problematike na Lezbosu. Otok, ki ga je papež Frančišek ob izbruhu begunske krize leta 2016 razglasil za otok miru in solidarnosti, to že dolgo ni več. Epidemija koronavirusne bolezni je vse skupaj samo še poslabšala, je opozoril župan mesta Mitilene. Shirin Tinnesand pa dodaja, da če gori Moria, gori Lezbos.
Fotografije, ki nam jih je poslala Shirin, je posnela ekipa Stand by me Lesvos.
Iz grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj 13 tisočim beguncem in migrantom.
Foto: Stand by Me Lesvos/MoriaMediaTeam
Stalno-začasni prebivalci so večkrat bili priče tudi požarom, a takšnega, kot je izbruhnil sinoči, Moria še ni doživela
Z grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj trinajst tisoč beguncem in migrantom.
Norvežanka Shirin Tinnesand že od marca pomaga lokalni nevladni organizaciji Stand by me Lesvos. V zadnjem času so se osredotočili predvsem na preprečevanje širjenja novega koronavirusa in preventivo v povezavi z virusom.
Lahko bi rekli, da je na neki način novi koronavirus tudi vzrok sinočnjega uničevalnega požara.
"Prejšnji teden so odkrili prvo okužbo v Morii. Prišla je zdravniška ekipa iz Aten in naključno testirala približno 2000 ljudi. Odkrili so 35 okužb. Po Shirinih informacijah naj bi se včeraj pojavil seznam ljudi, ki bi morali v samoizolacijo zaradi stika z okuženimi. Način, kako so tem ljudem določene organizacije, ki jih Shirin ne želi imenovati, to sporočile, pa naj ne bi bil ustrezen. Ljudem niso podrobno povedali, za kaj gre, ampak so včeraj okoli 10. ure zvečer vdrli v njihove šotore in jim preprosto dejali, naj gredo z njimi."
"Ljudje so mislili, da jih bodo aretirali. Niso razumeli, zakaj bi to počeli člani človekoljubnih organizacij."
Vse to je v kampu povzročilo zmedo. Ljudje niso vedeli, kaj se dogaja. Zmeda se je stopnjevala do protesta in pozneje do upora. Nekatere izmed upirajočih se skupin so začele uničevati objekte in avtomobile. Napadli so center za karanteno. Ljudje, ki so bili v centru, so zbežali ven, center pa je pogorel do tal.
"Potem so napadli še druge stavbe in upor, s tem tudi posamezni požari, se je razširil na druge predele kampa. Uporniki so blokirali pot gasilcem in jim niso dovolili, da bi opravili svoje delo. Zato so manjši požari ušli izpod nadzora in se združili v en velik požar."
Po Shirinih ocenah je vsaj 40 odstotkov kampa popolnoma izginilo. Največ na območju t. i. džungle, kjer so si begunci in migranti postavili šotore med oljčnim nasadom, ker je uraden begunski kamp že dolgo prepoln. Danes zjutraj, ko je Shirin prispela na prizorišče, je bilo veliko ljudi še vedno v glavnem območju kampa in iskalo osebne stvari.
Tisoči zdaj sedijo okoli kampa, na plažah, na cesti, ki vodi do mesta Mitilene. Pot do mesta jim preprečuje policija. Na Lezbosu so že razglasili izredne razmere. Številne humanitarne, človekoljubne in nevladne organizacije pa so že začele svariti tudi pred napadi različnih skrajnežev, nastrojenih proti beguncem in migrantom.
Dejstvo je, da v Morii vladajo zelo slabe higienske razmere in da tako begunci in migranti kot lokalni prebivalci že dalj časa pozivajo tako grško oblast kot voditelje Evropske unije, naj se bolj ustrezno loti reševanja begunske problematike na Lezbosu. Otok, ki ga je papež Frančišek ob izbruhu begunske krize leta 2016 razglasil za otok miru in solidarnosti, to že dolgo ni več. Epidemija koronavirusne bolezni je vse skupaj samo še poslabšala, je opozoril župan mesta Mitilene. Shirin Tinnesand pa dodaja, da če gori Moria, gori Lezbos.
Fotografije, ki nam jih je poslala Shirin, je posnela ekipa Stand by me Lesvos.
Tanya Shelepko je režiserka v ProEnglish Theatre v Kijevu, to je edino angleško govoreče gledališče v Ukrajini. Ker so njihovi prostori v kleti, se je že prvi dan vojne gledališče spremenilo v zaklonišče, kjer preživljajo dneve in noči, tudi delovno, saj nadaljujejo s pripravo predstave. Ko zatulijo sirene, pa se jim pridružijo tudi bližnji sosedi. Tatjana Pirc se je pogovarjala s Tanyo Shelepko. Poklicala jo je v Kijev.
V turističnih agencijah zaradi vojne v Ukrajini opažajo zadržanost pri rezervacijah, množičnih odpovedi pa še nimajo. Z vojno so se razmere spremenile, struktura turistov bo drugačna. "Za ameriški, kitajski, avstralski trg je vojna v Ukrajini vojna v Evropi," pravi profesor Janez Mekinc s portoroške fakultete za turistične študije Turistica.
Med epidemijo je torej delo od doma postalo nova realnost, ki se je je večina zaposlenih navadila do te mere, da danes lahko govorimo o problematiki vračanja na delovno mesto. Številni si namreč želijo ostati doma, misel na vračanje v pisarne in druge kraje dela pa jim povzroča resno stisko. Mogoče se med njimi prepoznate tudi sami, zato prisluhnite prispevku Nataše Žunić o prednostnih in slabostih dela od doma.
Ievgen Klopotenko je ukrajinski chef iz Kijeva. Pred sedmimi leti je postal zmagovalec tekmovanja Masterchef, po tem pa odprl svojo restavracijo. Svoj čas iz znanje je pred 24. februarjem 2022 posvečal predvsem popularizaciji in modernizaciji ukrajinske kuhinje, trudi se, da bi UNESCO boršč priznal za ukrajinsko kulturno dediščino. Zdaj je njegovo delo prekinila vojna, zato je v svojem slogu zagnal iniciativo "Make borscht not war", v kateri vabi, naj ljudje po svetu podprejo Ukrajino tudi na tovrsten način - da skuhajo boršč, fotografijo pa objavijo na družabnih omrežjih. Jevgen je sicer ostal v Kijevu, delo pa popolnoma prilagodil vojni. Svojo restavracijo je tako spremenil v kuhinjo, v kateri na dan nastane tisoč obrokov za razseljene Ukrajince in vojake na frontah, ker pa ima v restavraciji tudi zaklonišče, tam redno biva od 15 do 20 Ukrajincev.
RTV Slovenija v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Slovensko karitas pripravlja dobrodelni koncert za pomoč beguncem – Stopimo skupaj za Ukrajino. Dobrodelna sredstva se bodo zbirala tudi dan po koncertu, v sredo 9. marca. Telefonski številki 01 473 98 78 in 01 472 00 11 za zbiranje sredstev bosta znova aktivni med ponovitvijo koncerta, danes od 13.00 ure naprej na TV SLO 2. Ves čas pa je mogoče darovati prek sporočil SMS: 5 evrov boste darovali, če boste na številko 1919 poslali ključno besedo UKRAJINA5, 10 pa, če boste na 1919 poslali besedo UKRAJINA10.
8. marec, mednarodni dan žensk, ni namenjen le podarjanju cvetja in čokoladic, je tudi dan za kritičen premislek o položaju žensk v družbi na številnih področjih. O ženskih avtoricah v literaturi in učnih programih smo govorili z dr. Katja Mihurko Poniž, literarno zgodovinarko, dramaturginjo in urednico, vodjo Raziskovalnega centra za humanistiko v Novi Gorici.
V enem izmed ljubljanskih hostlov je že nameščenih 67 ljudi iz Ukrajine, ki so prišli v Slovenijo, potem ko se je na njihovo prošnjo za pomoč odzval Slovenski mladinski orkester z Živo Ploj Peršuh, dirigentko in umetniškim vodjo SNG Opera in balet Ljubljana. Gre za mlade glasbenike Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihove družinske člane. Z nekaterimi je govorila Veronika Gnezda.
Kakšno vlogo bi lahko odigrala Kitajska v doseganju sporazuma med Rusijo in Ukrajino? Koliko je verjetnosti, da bi Rusija ublažila zahodnih sankcij tudi s kitajsko gospodarsko pomočjo? Kolikšen delež ljudi sploh podpira Putina v vojni proti Ukrajini?
Darja in Vitalina sta Ukrajinki, ki sta s pomočjo Aljoše in Olge iz Ukrajine uspešno prišli v Barcelono. V Barcelono smo poklicali Aljošo Slameršaka.
V Rusiji imajo tri združenja PEN. Eno izmed njih je nedavno v pismu, polnem vojnega podpihovanja, podprlo Putina. Slovenski center PEN, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Društvo slovenskih pisateljev so v pisateljski vili na Tomšičevi ulici organizirali branje poezije za mir v Ukrajini, ki so ga naslovili Mir in vojna. Dogodku bo sledilo še več podobnih, pesniki in pesnice, pisatelji in pisateljice ter vsi člani in članice centra PEN pa si bodo še naprej prizadevali za mir.
V Rusiji imajo tri združenja PEN. Eno izmed njih je nedavno v pismu, polnem vojnega podpihovanja, podprlo Putina. Slovenski center PEN, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Društvo slovenskih pisateljev so v pisateljski vili na Tomšičevi ulici organizirali branje poezije za mir v Ukrajini, ki so ga naslovili Mir in vojna. Dogodku bo sledilo še več podobnih, pesniki in pesnice, pisatelji in pisateljice ter vsi člani in članice centra PEN pa si bodo še naprej prizadevali za mir.
O aktualnem dogajanju v Ukrajini z našo dopisnico Karmen Švegelj. Pogovarjali smo se v četrtek ob 10.45, opisuje razmere v bližini Kijeva, nočno dogajanje, razmah lažnih novic, poročanje ukrajinskih medijev in vzdušje med prebivalci.
Ugotovljeno je bilo, da je bil naš uvodni jutranji pozdrav strokovno novinarsko nedodelan, neaktualen, predvsem pa ne dovolj objektiven, ne dovolj nepristranski, da bi ustrezal novim visokim standardom javne komunikacije. Prav tako se o resničnosti podatkov o temperaturah pred objavo nismo posvetovali z Uradom vlade za komuniciranje, kjer bi nam lahko informacije preverili oziroma ustrezno prefiltrirali. Zato smo uvodni pozdrav na novo sestavili in mu za pravo ažurnost, aktualnost dodali podatke o temperaturah po državi od dneva prej. Smo se pa – zasledujoč najsodobnejše trende v medijski produkciji tudi na Radiu – za ta poseben projekt dogovorili za programsko sodelovanje z britansko medijsko hišo BBC.
Dr. Mojmir Mrak je redni profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poklicali smo ga za komentar o nekaterih finančnih ukrepih proti Rusiji, predvsem v povezavi z bankami, kot vemo, so med drugim tudi v Sloveniji zaprte poslovalnice ruske Sberbanke.
Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.
Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?
Ob svetovnem dnevu redkih bolezni se obeta razširitev programa presejalnega testiranja za novorojenčke, ki bi omogočila hitro odkrivanje in zdravljenje bolezni ter v nekaterih primerih preprečila smrt. Predstavljamo zgodbo dveletne Maše in njene mame Irene.
Ravno na dašnji dan, 26. februarja je 30 let od izbrisa 25.671 ljudi, med njimi več kot 5000 otrok iz registra stalnega prebivalstva. Predsednik države se je po 30-ih letih za izbris opravičil v svojem imenu in imenu države. Dogodka se je v predsedniški palači udeležila Nataša Štefe.
"Vedeli smo, da bi se to lahko zgodilo, pričakovali smo to, ampak nihče tega ni hotel sprejeti. Vedeli smo, da Putin sanja o ponovni vzpostavitvi Sovjetske zveze, vedeli smo, da je to človek, ki želi napasti sosednje države, vedeli smo, da ruska vojska trenutno okupira dele Gruzije, Moldavije, Belorusije in dele Ukrajine, a še vedno so skoraj vsi v Evropi in ZDA govorili, da moramo graditi dialog z Rusijo, da moramo govoriti in najti kompromis." Politični analitik Sergej Sumlenny je vidno razočaran nad dejanji nekaterih držav Evropske unije ob ruski vojaški invaziji v Ukrajini. O Putinovem razlogu, da želi denacificirati Ukrajino: "Ukrajina je država, katere predsednik je ob izvolitvi govoril le rusko, ukrajinsko pa ne, a je dobil 73 odstotkov glasov na volitvah. Tako državo le težko imenujemo nacistična. Rusi radi govorijo o boju proti fašizmu, vsakogar, ki ga ne marajo, imenujejo fašist. Država, ki bi jo morali denacificirati, je Rusija. Država s šovinistično ideologijo, z visoko stopnjo militarizacije družbe, ki sproža napadalne vojne proti sosednjim državam. V Rusiji ni svobodnih medijev, močna je vloga države v gospodarstvu, vezi med vojsko in političnim vrhom so močne, vse to so bile značilnosti Nemčije v 30. letih. Bojim se, da je treba denacificirati Rusijo."
Marija Sótnikova Štravs prihaja iz Luganske regije na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so zadnje razmere v njeni domovini.
Neveljaven email naslov
