Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj 13 tisočim beguncem in migrantom.
Foto: Stand by Me Lesvos/MoriaMediaTeam
Stalno-začasni prebivalci so večkrat bili priče tudi požarom, a takšnega, kot je izbruhnil sinoči, Moria še ni doživela
Z grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj trinajst tisoč beguncem in migrantom.
Norvežanka Shirin Tinnesand že od marca pomaga lokalni nevladni organizaciji Stand by me Lesvos. V zadnjem času so se osredotočili predvsem na preprečevanje širjenja novega koronavirusa in preventivo v povezavi z virusom.
Lahko bi rekli, da je na neki način novi koronavirus tudi vzrok sinočnjega uničevalnega požara.
"Prejšnji teden so odkrili prvo okužbo v Morii. Prišla je zdravniška ekipa iz Aten in naključno testirala približno 2000 ljudi. Odkrili so 35 okužb. Po Shirinih informacijah naj bi se včeraj pojavil seznam ljudi, ki bi morali v samoizolacijo zaradi stika z okuženimi. Način, kako so tem ljudem določene organizacije, ki jih Shirin ne želi imenovati, to sporočile, pa naj ne bi bil ustrezen. Ljudem niso podrobno povedali, za kaj gre, ampak so včeraj okoli 10. ure zvečer vdrli v njihove šotore in jim preprosto dejali, naj gredo z njimi."
"Ljudje so mislili, da jih bodo aretirali. Niso razumeli, zakaj bi to počeli člani človekoljubnih organizacij."
Vse to je v kampu povzročilo zmedo. Ljudje niso vedeli, kaj se dogaja. Zmeda se je stopnjevala do protesta in pozneje do upora. Nekatere izmed upirajočih se skupin so začele uničevati objekte in avtomobile. Napadli so center za karanteno. Ljudje, ki so bili v centru, so zbežali ven, center pa je pogorel do tal.
"Potem so napadli še druge stavbe in upor, s tem tudi posamezni požari, se je razširil na druge predele kampa. Uporniki so blokirali pot gasilcem in jim niso dovolili, da bi opravili svoje delo. Zato so manjši požari ušli izpod nadzora in se združili v en velik požar."
Po Shirinih ocenah je vsaj 40 odstotkov kampa popolnoma izginilo. Največ na območju t. i. džungle, kjer so si begunci in migranti postavili šotore med oljčnim nasadom, ker je uraden begunski kamp že dolgo prepoln. Danes zjutraj, ko je Shirin prispela na prizorišče, je bilo veliko ljudi še vedno v glavnem območju kampa in iskalo osebne stvari.
Tisoči zdaj sedijo okoli kampa, na plažah, na cesti, ki vodi do mesta Mitilene. Pot do mesta jim preprečuje policija. Na Lezbosu so že razglasili izredne razmere. Številne humanitarne, človekoljubne in nevladne organizacije pa so že začele svariti tudi pred napadi različnih skrajnežev, nastrojenih proti beguncem in migrantom.
Dejstvo je, da v Morii vladajo zelo slabe higienske razmere in da tako begunci in migranti kot lokalni prebivalci že dalj časa pozivajo tako grško oblast kot voditelje Evropske unije, naj se bolj ustrezno loti reševanja begunske problematike na Lezbosu. Otok, ki ga je papež Frančišek ob izbruhu begunske krize leta 2016 razglasil za otok miru in solidarnosti, to že dolgo ni več. Epidemija koronavirusne bolezni je vse skupaj samo še poslabšala, je opozoril župan mesta Mitilene. Shirin Tinnesand pa dodaja, da če gori Moria, gori Lezbos.
Fotografije, ki nam jih je poslala Shirin, je posnela ekipa Stand by me Lesvos.
Iz grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj 13 tisočim beguncem in migrantom.
Foto: Stand by Me Lesvos/MoriaMediaTeam
Stalno-začasni prebivalci so večkrat bili priče tudi požarom, a takšnega, kot je izbruhnil sinoči, Moria še ni doživela
Z grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj trinajst tisoč beguncem in migrantom.
Norvežanka Shirin Tinnesand že od marca pomaga lokalni nevladni organizaciji Stand by me Lesvos. V zadnjem času so se osredotočili predvsem na preprečevanje širjenja novega koronavirusa in preventivo v povezavi z virusom.
Lahko bi rekli, da je na neki način novi koronavirus tudi vzrok sinočnjega uničevalnega požara.
"Prejšnji teden so odkrili prvo okužbo v Morii. Prišla je zdravniška ekipa iz Aten in naključno testirala približno 2000 ljudi. Odkrili so 35 okužb. Po Shirinih informacijah naj bi se včeraj pojavil seznam ljudi, ki bi morali v samoizolacijo zaradi stika z okuženimi. Način, kako so tem ljudem določene organizacije, ki jih Shirin ne želi imenovati, to sporočile, pa naj ne bi bil ustrezen. Ljudem niso podrobno povedali, za kaj gre, ampak so včeraj okoli 10. ure zvečer vdrli v njihove šotore in jim preprosto dejali, naj gredo z njimi."
"Ljudje so mislili, da jih bodo aretirali. Niso razumeli, zakaj bi to počeli člani človekoljubnih organizacij."
Vse to je v kampu povzročilo zmedo. Ljudje niso vedeli, kaj se dogaja. Zmeda se je stopnjevala do protesta in pozneje do upora. Nekatere izmed upirajočih se skupin so začele uničevati objekte in avtomobile. Napadli so center za karanteno. Ljudje, ki so bili v centru, so zbežali ven, center pa je pogorel do tal.
"Potem so napadli še druge stavbe in upor, s tem tudi posamezni požari, se je razširil na druge predele kampa. Uporniki so blokirali pot gasilcem in jim niso dovolili, da bi opravili svoje delo. Zato so manjši požari ušli izpod nadzora in se združili v en velik požar."
Po Shirinih ocenah je vsaj 40 odstotkov kampa popolnoma izginilo. Največ na območju t. i. džungle, kjer so si begunci in migranti postavili šotore med oljčnim nasadom, ker je uraden begunski kamp že dolgo prepoln. Danes zjutraj, ko je Shirin prispela na prizorišče, je bilo veliko ljudi še vedno v glavnem območju kampa in iskalo osebne stvari.
Tisoči zdaj sedijo okoli kampa, na plažah, na cesti, ki vodi do mesta Mitilene. Pot do mesta jim preprečuje policija. Na Lezbosu so že razglasili izredne razmere. Številne humanitarne, človekoljubne in nevladne organizacije pa so že začele svariti tudi pred napadi različnih skrajnežev, nastrojenih proti beguncem in migrantom.
Dejstvo je, da v Morii vladajo zelo slabe higienske razmere in da tako begunci in migranti kot lokalni prebivalci že dalj časa pozivajo tako grško oblast kot voditelje Evropske unije, naj se bolj ustrezno loti reševanja begunske problematike na Lezbosu. Otok, ki ga je papež Frančišek ob izbruhu begunske krize leta 2016 razglasil za otok miru in solidarnosti, to že dolgo ni več. Epidemija koronavirusne bolezni je vse skupaj samo še poslabšala, je opozoril župan mesta Mitilene. Shirin Tinnesand pa dodaja, da če gori Moria, gori Lezbos.
Fotografije, ki nam jih je poslala Shirin, je posnela ekipa Stand by me Lesvos.
V sredini junija se je naša radijska streha prelevila v prav posebno mesto, kjer smo lahko s teleskopi opazovali ta naš srebrni naravni satelit. Na lep poletni večer, ravno po nevihti, je namreč Frekvenca X čisto na vrh naše radijske stavbe popeljala svoje prijatelje in zveste poslušalce, ki so lahko Lunine kraterje opazovali skoraj tako blizu, kot da bi bili na konicah njihovih prstov. Kako je bilo v družbi prvega Luninega krajca in astronoma Andreja Guština, v kratki in precej neformalni reportaži, ki jo je na mikrofon ujela Maja Ratej.
50 let od pristanka na Luni so zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si je mogoče vse do konca leta ogledati razstavo o tem prelomnem dogodku s slovenskega vidika. Avtorji razstave so se poglobili v obširno poročanje takratnih medijev, spomine posameznih ljudi in prispevke Slovencev pri razvoju vesoljskih tehnologij. Kako je podvig vseh podvigov, kot so ga imenovali, odmeval poleti pred 50-imi leti, skozi pripoved soavtorice razstave Irene Marušič.
Na Valu 202 praznujemo pol stoletja od prelomnega koraka za človeštvo.
Smaal Tokk Primorska region's own gengsta raper je tudi to poletje dejaven: vadi, jamma z bendom in ustvarja komade za nov, tretji album, ki ga bo s singlom napovedal septembra. Kakšen je njegov namig za poletne dni?
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Neveljaven email naslov
