Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je bogatejša za novo olimpijsko zlato, tokrat v matematiki. Luka Horjak je dijak 4. letnika I. gimnazije v Celju, ki bo z jutrišnjim dnem nadaljeval študij na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Med 616 tekmovalci iz 105 držav je osvojil 22. mesto in Slovenijo obogatil za prvo zlato medaljo na tem področju. Medalji sta prejela tudi Lovro Drofenik (srebrno) in Job Petrovčič (bronasto).
Dijak I. gimnazije v Celju Luka Horjak je na Mednarodni matematični olimpijadi osvojil zlato medaljo. To je prvo zlato odličje s tovrstnih tekmovanj v samostojni državi
Luka Horjak je dijak 4. letnika I. gimnazije v Celju, ki je med 616 tekmovalci iz 105 držav na Mednarodni matematični olimpijadi osvojil 22. mesto. Slovenija je tako prvič na takšnem tekmovanju postala bogatejša za zlato medaljo, so iz Sankt Peterburga sporočili na ponedeljkovi razglasitvi. Medalji sta osvojila še Lovro Drofenik (srebrno) s I. gimnazije v Celju in Job Petrovčič (bronasto) z Gimnazije Vič.
"Če sem odkrit, sem takšen rezultat pričakoval že po drugem dnevu tekmovanja, saj so meje za medalje dokaj konstantne."– Luka Horjak, ki se mu je sicer tudi že v 2. letniku na olimpijadi v Romuniji matematično olimpijsko zlato izmuznilo za eno točko
Mednarodna matematična olimpijada, ki vsako leto slovi kot narodnostno izjemno pester in raznovrsten dogodek, je tokrat potekala na daljavo. Slovenski tekmovalci so zahtevne naloge reševali z Bleda. Vsaka država je sicer organizirala svoj tekmovalni center, vse pa je bilo vodeno iz ruskega centra v Sankt Peterburgu, kjer bi prvotno morala potekati olimpijada. Slovenska ekipa je skupaj dosegla največ točk do zdaj, končala je na skupnem 40. mestu med 105. državami.
"Tak uspeh se ne zgradi v enem letu, otrok mora imeti talent in voljo, da se kaj takega doseže. Z Lovrom in Luko je zgodba posebna. Z njima sem začel delati že pred šestimi leti, ko smo na šoli organizirali krožke matematike za osnovnošolce. Luka je že v osnovni šoli vsak ponedeljek prihajal k meni, da sva ob dopoldnevih delala štiri ure. V njegovi takratni osnovni šoli so bili zelo fleksibilni." – prof. Kristjan Kocbek, ki na I. gimnaziji v Celju poučuje matematiko in že vrsto let zelo uspešno pripravlja tekmovalce matematične olimpijade
Letos je naloge sestavljala druga komisija, bilo je več kombinatoričnih tipov matematičnih ugank. "Zelo pomembne so izkušnje," pojasnjuje Horjak. Na tekmovanju, ki je letos potekalo 21. in 22. septembra, tekmovalci dva dneva zapored po štiri ure in pol rešujejo skupno šest nalog. "Prve pol ure lahko vodji svoje ekipe postavimo kakšno vprašanje, če kakšna naloga ni preveč razumljiva. Seveda v odgovor ne smemo dobiti ničesar, kar bi nas usmerilo k pravilni rešitvi. Naloge so razporejene po težavnosti, najprej se lotimo prve, nato preidemo na naslednje. Z izkušnjami dobimo občutek, kaj bi približno delovalo in potem je reševanje lažje." – Luka Horjak
Slovenija je bogatejša za novo olimpijsko zlato, tokrat v matematiki. Luka Horjak je dijak 4. letnika I. gimnazije v Celju, ki bo z jutrišnjim dnem nadaljeval študij na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Med 616 tekmovalci iz 105 držav je osvojil 22. mesto in Slovenijo obogatil za prvo zlato medaljo na tem področju. Medalji sta prejela tudi Lovro Drofenik (srebrno) in Job Petrovčič (bronasto).
Dijak I. gimnazije v Celju Luka Horjak je na Mednarodni matematični olimpijadi osvojil zlato medaljo. To je prvo zlato odličje s tovrstnih tekmovanj v samostojni državi
Luka Horjak je dijak 4. letnika I. gimnazije v Celju, ki je med 616 tekmovalci iz 105 držav na Mednarodni matematični olimpijadi osvojil 22. mesto. Slovenija je tako prvič na takšnem tekmovanju postala bogatejša za zlato medaljo, so iz Sankt Peterburga sporočili na ponedeljkovi razglasitvi. Medalji sta osvojila še Lovro Drofenik (srebrno) s I. gimnazije v Celju in Job Petrovčič (bronasto) z Gimnazije Vič.
"Če sem odkrit, sem takšen rezultat pričakoval že po drugem dnevu tekmovanja, saj so meje za medalje dokaj konstantne."– Luka Horjak, ki se mu je sicer tudi že v 2. letniku na olimpijadi v Romuniji matematično olimpijsko zlato izmuznilo za eno točko
Mednarodna matematična olimpijada, ki vsako leto slovi kot narodnostno izjemno pester in raznovrsten dogodek, je tokrat potekala na daljavo. Slovenski tekmovalci so zahtevne naloge reševali z Bleda. Vsaka država je sicer organizirala svoj tekmovalni center, vse pa je bilo vodeno iz ruskega centra v Sankt Peterburgu, kjer bi prvotno morala potekati olimpijada. Slovenska ekipa je skupaj dosegla največ točk do zdaj, končala je na skupnem 40. mestu med 105. državami.
"Tak uspeh se ne zgradi v enem letu, otrok mora imeti talent in voljo, da se kaj takega doseže. Z Lovrom in Luko je zgodba posebna. Z njima sem začel delati že pred šestimi leti, ko smo na šoli organizirali krožke matematike za osnovnošolce. Luka je že v osnovni šoli vsak ponedeljek prihajal k meni, da sva ob dopoldnevih delala štiri ure. V njegovi takratni osnovni šoli so bili zelo fleksibilni." – prof. Kristjan Kocbek, ki na I. gimnaziji v Celju poučuje matematiko in že vrsto let zelo uspešno pripravlja tekmovalce matematične olimpijade
Letos je naloge sestavljala druga komisija, bilo je več kombinatoričnih tipov matematičnih ugank. "Zelo pomembne so izkušnje," pojasnjuje Horjak. Na tekmovanju, ki je letos potekalo 21. in 22. septembra, tekmovalci dva dneva zapored po štiri ure in pol rešujejo skupno šest nalog. "Prve pol ure lahko vodji svoje ekipe postavimo kakšno vprašanje, če kakšna naloga ni preveč razumljiva. Seveda v odgovor ne smemo dobiti ničesar, kar bi nas usmerilo k pravilni rešitvi. Naloge so razporejene po težavnosti, najprej se lotimo prve, nato preidemo na naslednje. Z izkušnjami dobimo občutek, kaj bi približno delovalo in potem je reševanje lažje." – Luka Horjak
V sedmi epizodi se znova lotevamo japonske kulture in športa. Znova nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da so Japonci strastni bralci umetniško dovršenih stripov manga ter ljubitelji animiranih filmov. Najbolj popularen šport pa je baseball!
Podali smo se na ljubljanske ulice in iskali poti, kjer naša prestolnica njenim prebivalcem predstavlja raj pohodništva.
V šesti epizodi zanimivosti o Japonski se lotevamo tamkajšnjega načina življenja, pri čemer nam pomaga japonologinja Katarina Petaci. Kot pravi, so Japonci izredno vljudni in tihi, čeprav jih različne melodije in zvoki spremljajo ves dan. To, da so bili 200 let zaprti od zunanjega sveta, se odraža v zelo homogeni kulturi.
Ugotavljamo, da je Ptuj zelo mirno in zato prijetno mesto za družinsko življenje in turiste. Kakšno pa je življenje mladih v najstarejšem slovenskem mestu? Pogovarjali smo se z dvema aktivnima predstavnikoma mlajše generacije, ki si želita, da bi bilo podobno angažiranih še več njunih vrstnikov.
Mestni kino Ptuj ima dolgo zgodovino in velja za najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Kino je eno od pobudnikov in gonilnih členov Art kino mreže, ki povezuje slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prepričani so, da lahko z izbranim izobraževalnim programom v ljubitelje kakovostnega filma vzgojijo tako otroke in mladostnike kot tudi tiste nekoliko starejše obiskovalce. Več o tem pa s Tino Maroh, zunanjo sodelavko Mestnega kina Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Ptujčani pa so tudi izjemno ponosni na svojo zgodovino, še posebej na tisti del iz časov, ko so tod vladali Rimljani. V tretjem stoletju je bil Ptuj največje mesto na slovenskem, večje kot je bil tedanji London ali Dunaj. Obiskali smo Rimski kamp Poetovio, kjer po novem prek celega leta, ne le v času Rimskih iger, obujajo spomin na antične čase.
Štajerska vina so nas popeljala do današnje prve postojanke. Najbolj markanten simbol Ptuja in prva stvar ki jo zagledamo, ko se vozimo proti Ptuju je čudovit Ptujski grad, ki kraljuje nad mestom in reko Dravo. Globoko v kletnih prostorih gradu pa so na ogled in pokušino najboljša vina, ki jih lahko ponudi Ptuj z okolico.
Čas Olimpijskih iger v Tokiu je tudi čas, ko poskušamo najti kakšno stično točko med Japonsko in Slovenijo, kakšen drobec, ki nas povezuje. In enega takih drobcev smo našli v koledarju korporacije JTB, ki je daleč največja potovalna agencija na Japonskem. Za naslovnico svojega letošnjega koledarja z letnico 2021 z naslovom »Prelepi kraji, ki jih moraš v življenju obiskati vsaj enkrat.« je poleg večinoma razvpitih globalnih turističnih točk izbrala fotografijo očarljive vasice in vinskih gričev slovenskega Jeruzalema.
V peti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so kamikaze. Izraz sega v 13. stoletje, ko so Mongoli vdirali na Japonsko, povezan pa je z besedama duh in veter. Danes ga najpogosteje povezujemo s piloti iz 2. svetovne vojne. Njihova naloga je bila, da se z letalom zaletijo v sovražnikove ladje.
Z lanskim prešernovim nagrajencem za življensko delo, fotografom in odličnim poznavalcem fotografij Stojanom Kerblerjem smo se pogovarjali o njegovem domačem kraju, kjer je tudi dobil inspiracijo za mnoge projekte.
Z nekdanjim boksarjem smo se pogovarjali o tem, kako je odraščanje in življenje na Ptuju vplivalo na njegovo kariero ter zakaj tudi po končani športni poti še vedno živi na Ptuju.
Eden najbolj strastnih slovenskih navijačev naših športnikov na olimpijskih igrah ta hip je gotovo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, katerega številne knjige govorijo prav o športnikih in športu. Kako športni navdušenec Primož doživlja igre in kako je doživel uspeh svojega zlatega soimenjaka, o katerem je pred kratkim napisal zgodbo?
S kolesom smo se popeljali po Dravski kolesarski poti, ki poteka skozi 4 države. Ob 710 kilometrov dolgi reki Dravi so na približno 150 kilometrih speljane tudi urejene kolesarske poti ob slovenskih bregovih, od Dravograda do Središča ob Dravi. Mnogi menijo, da je Dravska kolesarska pot najlepša prav v okolici Ptuja, Miha Švalj pa je pred mikrofon povabil dobrega poznavalca te poti Petra Mesariča.
Presenetljivo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji nahajališča zlata in da je prod Mure in Drave zlatonosen. V njem se torej skrivajo zlate luskice, ki jih podobno kot v znanih dokumentarnih oddajah z Aljaske, izpirajo iz rečnega proda. Še več - svojčas je na bregovih reke Drave vladala prava zlata mrzlica, ko so letno izprali tudi do 12 kilogramov zlata. Ob zlatonosni reki Dravi smo se pogovarjali z izdelovalcem nakita Srečkom Molkom in hidroinženirjem dr. Sašem Šantlom.
V četrti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so bili samuraji. Pripadniki elitnega vojaškega razreda, ki so bili izurjeni v različnih veščinah. Obenem pa so morali biti zelo izobraženi. Njihova naloga je bila, da služijo gospodarju in ga ščitijo. Znani pa so bili predvsem po zelo strogem etičnem kodeksu.
V sklopu projekta Tokio doma smo obiskali Planinski dom na Kalu, priljubljeno izletniško točko nad Hrastnikom.
V tretji epizodi zanimivosti o Japonski posegamo v zgodovino. Razložimo, kdo so gejše, ki jih še danes srečujemo v deželi vzhajajočega sonca.
Hrastnik ni samo namizni tenis, Hrastnik ni samo slalom na divjih vodah. Hrastnik je še mnogo več, je tudi alpinizem in športno plezanje.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti. Čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico in da se za industrijsko sivino skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. In da nam je v reportaži zmanjkalo časa za številne druge zanimivosti: denimo festival zasavske kulinarike Funšterc, jamatlon, zgodovina rudarskih marionet in pohodniške destinacije.
Mlada Zagorjana Aljaž in Janez o življenju v Zagorju, mladih in priložnostih, ki jih nudi njun rodni kraj, pa tudi o rivalstvu med prebivalci zasavske trojice.
Neveljaven email naslov