Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Ni nepomembno da je v najvišjih vladnih skupinah za reševanje koronakrize največ politikov, zdravnikov in gospodarstvenikov, malo pa je načrtovalcev javnih politikih, opozarja profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Darja Zaviršek, ki se strokovno med drugim posveča tematiki otrok s posebnimi potrebami in različnim oblikam nasilja v družbi. "Raziskave potrjujejo, da se je med karanteno položaj poslabšal zlasti ženskam, saj so morale prevzemati skrbstveno delo, izobraževanje otrok in ob tem nadaljevati svoje delo. Po britanski raziskavi Care je septembra 27 odstotkov žensk poročalo o različnih duševnih stiskah, medtem ko je bilo takih moških le desetina." V najmanj zavidljivem položaju so po njenih besedah ženske, ki vzdržujejo enostarševske družine. Pereče je tudi naraščanje nasilja in alkoholizma v družinah in pa posledice, ki jih je karantena pustila na otrocih iz ločenih družin. "Zelo dobro bi bilo, če bi socialne službe pomagale takim staršem, da najdejo dogovor v primeru vnovičnega popolnega zaprtja mej občin ali regij. Prijavljanje partnerja na policijo ima neposredne posledice na dobrobit otroka."
Po njenih besedah ni dobro, da so ukrepi narejeni po popolni uravnilovki, "imeti moramo tudi pogled na partikularnosti. Ko so se zapirale ustanove za osebe s posebnimi potrebami, se je otroke pošiljalo domov, ne da bo pogledali, v kakšno okolje se vračajo." Ukrepe je treba po njeno snovati z večjim občutkom za posamične potrebe ljudi in njihovim zgodbam tudi omogočiti, da pridejo v prostor javnega. Zelo pomembno se ji zdi, da spodbujamo kolektivne medsebojne pomoči.
"Česa smo se kot družba v zadnjih mesecih naučili? Tega, da sožitje s starejšimi niti ni sožitje, da gre za neke vrste maščevanje generacije otrok starim ljudem. Razbil se je še zadnji mit o dobri in lepi slovenski družini. Izkazalo se je, da imamo v Sloveniji družine zelo slabe kakovosti."
Sama opaža, kako Slovenci čakamo na navodila, s katerimi nam bodo povedali, kakšni ukrepi veljajo, in šele nato jih začnemo spoštovali. "Namesto da čakamo ukrepe od zgoraj, pričakujem, da se bomo začeli obnašati odgovorno do sebe in drugih. Vidi se, da smo zelo tradicionalna, paternalistična družba, ki potrebuje avtoritete in zelo težko razmišlja na solidarnosten način."
Opozorila je, da se je pri nas pri komunikaciji novih ukrepov in beleženju trenda okužb zelo pogosto vršil diskurz v obliki groženj. "Način govora politikov v nekaterih zahodnih državah, ki sem jih spremljala, je bi prijazen, pomirjujoč, češ, skupaj bomo zmogli; ne pa pokroviteljski, deloma agresiven in avtoritaren. Na ta način se avtoritaren karakter Slovencev ne bo spremenil."
Če se bodo duševne stiske pomešale z revščino, je lahko to velika nevarnost za duhovno, kreativno obubožanje družbe, opozarja. "Zdi se mi, da postajamo kot družba obubožani, potrti, nekreativni. Okrevanje bo zelo dolgo, težko si ga predstavljam, ker bodo ekonomske posledice tako velike."
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Ni nepomembno da je v najvišjih vladnih skupinah za reševanje koronakrize največ politikov, zdravnikov in gospodarstvenikov, malo pa je načrtovalcev javnih politikih, opozarja profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Darja Zaviršek, ki se strokovno med drugim posveča tematiki otrok s posebnimi potrebami in različnim oblikam nasilja v družbi. "Raziskave potrjujejo, da se je med karanteno položaj poslabšal zlasti ženskam, saj so morale prevzemati skrbstveno delo, izobraževanje otrok in ob tem nadaljevati svoje delo. Po britanski raziskavi Care je septembra 27 odstotkov žensk poročalo o različnih duševnih stiskah, medtem ko je bilo takih moških le desetina." V najmanj zavidljivem položaju so po njenih besedah ženske, ki vzdržujejo enostarševske družine. Pereče je tudi naraščanje nasilja in alkoholizma v družinah in pa posledice, ki jih je karantena pustila na otrocih iz ločenih družin. "Zelo dobro bi bilo, če bi socialne službe pomagale takim staršem, da najdejo dogovor v primeru vnovičnega popolnega zaprtja mej občin ali regij. Prijavljanje partnerja na policijo ima neposredne posledice na dobrobit otroka."
Po njenih besedah ni dobro, da so ukrepi narejeni po popolni uravnilovki, "imeti moramo tudi pogled na partikularnosti. Ko so se zapirale ustanove za osebe s posebnimi potrebami, se je otroke pošiljalo domov, ne da bo pogledali, v kakšno okolje se vračajo." Ukrepe je treba po njeno snovati z večjim občutkom za posamične potrebe ljudi in njihovim zgodbam tudi omogočiti, da pridejo v prostor javnega. Zelo pomembno se ji zdi, da spodbujamo kolektivne medsebojne pomoči.
"Česa smo se kot družba v zadnjih mesecih naučili? Tega, da sožitje s starejšimi niti ni sožitje, da gre za neke vrste maščevanje generacije otrok starim ljudem. Razbil se je še zadnji mit o dobri in lepi slovenski družini. Izkazalo se je, da imamo v Sloveniji družine zelo slabe kakovosti."
Sama opaža, kako Slovenci čakamo na navodila, s katerimi nam bodo povedali, kakšni ukrepi veljajo, in šele nato jih začnemo spoštovali. "Namesto da čakamo ukrepe od zgoraj, pričakujem, da se bomo začeli obnašati odgovorno do sebe in drugih. Vidi se, da smo zelo tradicionalna, paternalistična družba, ki potrebuje avtoritete in zelo težko razmišlja na solidarnosten način."
Opozorila je, da se je pri nas pri komunikaciji novih ukrepov in beleženju trenda okužb zelo pogosto vršil diskurz v obliki groženj. "Način govora politikov v nekaterih zahodnih državah, ki sem jih spremljala, je bi prijazen, pomirjujoč, češ, skupaj bomo zmogli; ne pa pokroviteljski, deloma agresiven in avtoritaren. Na ta način se avtoritaren karakter Slovencev ne bo spremenil."
Če se bodo duševne stiske pomešale z revščino, je lahko to velika nevarnost za duhovno, kreativno obubožanje družbe, opozarja. "Zdi se mi, da postajamo kot družba obubožani, potrti, nekreativni. Okrevanje bo zelo dolgo, težko si ga predstavljam, ker bodo ekonomske posledice tako velike."
O aktualnem volilnem dogajanju v ZDA se pogovarjamo z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Pred dobrim tednom dni je Univerzitetni klinični center Ljubljana na spletni strani prostovoljstvo.org objavil, da v naši največji bolnišnici iščejo prostovoljce. V prvi vrsti študente zdravstvenih in podobnih smeri, polnoletne dijake zadnjih letnikov srednjih zdravstvenih šol ter vse druge tako ali drugače povezane z zdravstvenimi poklici, ki bi jim v teh težkih razmerah pomagali premagati kadrovsko krizo in jih vključili v oskrbo bolnikom kot pomoč medicinskim sestram. Med tistimi prostovoljci, ki so se že odzvali povabilom je tudi bolničarka Tatjana Skvarč.
Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa veliko potuje po svetu. Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk. “Politika je začela omejevati naše možnosti z religijskimi zakoni in s sledenjem religijskim navodilom, ki pa so dandanes zastareli. Imamo drugačne možnosti. Ženske danes natančno vedo, kaj se dogaja z njenim otrokom med nosečnostjo. Včasih takšne tehnologije ni bilo. Ne morem si predstavljati, kakšno tragedijo za žensko predstavlja dejstvo, da je njen otrok mrtev, a ga kljub temu mora nositi. Žensko telo torej predstavlja zgolj krsto za mrtvega otroka. Ne morem si predstavljati, da nimam možnosti odločanja. Mirno lahko sledite religijskemu nauku in pričakujete čudež, da bo otrok na koncu živ, kaj pa tiste ženske, ki verjamejo v znanost in vedo, kaj jih čaka? To je trenutno zelo velika težava naše družbe.” Kakšne so razmere na Poljskem, predvsem pa kakšno vzdušje je trenutno v razdeljeni Poljski?
Ob dnevu reformacije smo se pogovarjali z evangeličansko duhovnico v Gornjih Slavečih, s Simono Prosič Filip, o vplivu novonastalih razmer na delo v cerkveni skupnosti, ki jo vodi, o izzivih, ki jih prinaša prihodnost in časih, ki znova kličejo po reformaciji. Foto: Osebni arhiv
Ste tudi vi od marca pri sebi opazili drugačne glasbene želje kot sicer? Se je vaš odnos do glasbe spremenil? Odgovarjajo poslušalci in Aleksandra Ilijevski, pevka zasedbe Pliš.
Kakšnega človeka naj bi oblikoval izobraževalni sistem in kakšna znanja bi mu moral posredovati? Zakaj se je v koronačasu povečalu zaupanje javnosti v šolstvo? So svoj odnos do znanja ali izobraževanja mladi v zadnjih mesecih prevprašali ali spremenili? Zakaj se dogaja, da v javnem prostoru znanost interpretirajo neznanstveniki, celo vplivneži, ki kradejo debato medijem in strokovnjakom? Kdo širi teorije zarote in kdo jim verjame? Bi se z njimi morali ukvarjati ali jih tako le legitimiramo? Kakšne posledice nosimo kot družba zaradi dvoma v znanost, celo zanikanja znanstvenih dognanj?
Med novicami iz znanosti, ki niso povezane s koronavirusom, je ta teden odmeval podvig ameriške misije Osiris Rex, ki je v torek z asteroida Bennu pobrala vzorec tal in se podala na 300 milijonov kilometrov dolgo pot proti domu. Toda sonda je nabrala tolikšno količino vzorca, da je pobiralna glava zaradi večjih kamenčkov ostala odprta in da zdaj delci celo uhajajo. O tej misiji, pa tudi o raziskovanju asteroidov in drugih teles v našem Osončju in o potencialu za nove oblike vesoljskega rudarjenja se je Maja Ratej pogovarjala s profesorjem na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomažem Zwittrom.
Danes mineva 75 let od ustanovitve Organizacije Združenih narodov, na ta dan je leta 1975 začela veljati Ustanovna listina OZN, ki opredeljuje cilje in načela svetovne organizacije ter poudarja mirojubneo reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava kot temeljni vrednoti mednarodnega miru in varnosti. Na letošnji dan Združenih narodov velja pozornost posvetiti zlasti lakoti, zaradi katere trpi desetina svetovnega prebivalstva in ki se tako zaradi covida, novih konfliktnih območij v svetu in pojavljanja podnebnih sprememb znova krepi.
Tri različne predloge je v svoje priporočilo združil glasbenik Julijan Erič, kitarist in pevec skupine Prismojeni profesorji bluesa.
Kako bo prepoved potovanj med regijami vplivala na turizem, bo zimska sezona v smučarskih središčih sploh mogoča? Poletna turistična sezona je mimo, problemi turistične industrije pa ostajajo in se po ponovni razglasitvi epidemije še poglabljajo. V Bohinju je v torek nehala obratovati žičnica na Vogel. Direktorica splošnega sektorja Smučarskega centra Vogel Aleksandra Fiorelli pove, da so se čez poletje držali vseh navodil in priporočil NIJZ-ja, enako pred zaprtjem. "Sicer je bila zasedenost v mesecih julij in avgust le 40-odstotna, če primerjamo z lanskim obiskom, kar je ob primerjavi s celotno lansko sezono precej slabo," še doda Aleksadra Fiorelli. V Bohinju se pripravljajo na različne možne scenarije, pove Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. "Nekaj turistov je v še Bohinju, danes pričakujemo dokončne informacije, kako je s temi, ki so še tukaj in želijo koristiti vavčerje. Enako velja za tuje turiste, ki so pri nas. Zima je tudi v času brez epidemije velik izziv. Občina Bohinj je sprejela poseben akcijski načrt za zimo, s katerim bi pomagala manjšim smučiščem, kot so Soriška planina, Senožeta in Pokljuka. Mogoče se bo letos na novo rodilo smučišče Kobla."
Tim in Tai, srednješolec in osnovnošolec, ki sta se s šolanjem na daljavo srečala že drugič. V ponedeljek sta imela v tem šolskem letu že drugi prvi šolski dan, saj so učenci višjih razredov osnovnih šol in dijakih srednjih šol pričeli z učnim procesom na daljavo. Njun dan se je, razen tega, da za obisk pouka nista zapustila doma, ni bistveno razlikoval od dneva, ko pouk poteka za šolskimi zidovi.
Pred skorajšnjim izidom dokumentarnega filma, ki nastaja ob 30. obletnici izida njegove prve plošče Štorije in baldorije, se z Iztokom Mlakarjem pogovarjamo o ... teatru glasbe
V nedeljo se bo končal 72. knjižni sejem v Frankfurtu, ki so ga naslovili posebna edicija. Gre namreč za eksperiment, ki ga je, soočena z omejitvami potovanj in združevanj, razvila ekipa direktorja Jürgena Boosa. Tokratna edicija je namreč skoraj docela digitalna. Tudi Slavoj Žižek, Ana Roš in Alenka Zupančič, ki jih še lahko ujamete na današnjem knjižnem festivalu, vrhunec katerega bo enourni pogovor s kanadsko pisateljico Margaret Atwood ob 20.00, bodo vidni in slišani le na spletu. Eden od vtisov, ki spremlja sejem, je ogromna in bogata, obenem pa precej nepregledna ponudba. V prispevku o letošnjem nenavadnem sejmu pa več Polona Balantič, naša kolegica s Televizije Slovenija, ki se je pogovorila z direktorjem sejma.
O psih kot pomočnikih pri iskanju in reševanju ljudi so prvi pisali menihi v švicarskem samostanu sveti Bernard, ki je postal znan po tem, da so ob pomoči psov bernardincev iskali izgubljene popotnike čez prelaz. Ob koncu 30. let prejšnjega stoletja so švicarski gorski reševalci spoznali, da lahko psi odkrijejo tudi ponesrečenca v snežnih plazovih, izkazali pa so se tudi v drugi svetovni vojni, ko so prav psi v okolici Stalingrada našli 200.000 ranjencev. Za iskanje ljudi v ruševinah po bombnih napadih so pse prvi začeli uporabljati v Angliji. Pri nas je Kinološka zveza prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini prvič organizirala leta 1970 pod Stolom. Kako reševati poškodovane ljudi v ruševini, pa so pse učili v ruševinah podrtih hiš na trasi avtoceste Ljubljana-Vrhnika. Danes so vodniki reševalnih psov v Sloveniji organizirani v Enoti reševalnih psov v okviru Kinološke zveze Slovenije ter v Zvezi vodnikov reševalnih psov in delujejo v društvih in klubih po Sloveniji. Vsi vodniki reševalnih psov v Sloveniji so prostovoljci in to ni njihov hobi, je način življenja.
Poslušalec Branko dokazuje, kako pomembno je takojšnje ukrepanje. Že en sam človek lahko ogromno spremeni in reši življenje!
Nace Breitenberger iz Idrije se je prostovoljcem na Tom telefonu pridružil pred 28-imi leti. Dolgoletni pedagog je prostovoljec in predsednik Planinskega društva Idrija in tudi velik ljubitelj knjig.
Pred časom je bila sopomenka za dostavo hrane prek telefona naročena pizza. Na škatli je bil enak logotip kot na uniformi in vozilu dostavljavca. Danes pa lahko izbiramo med različnimi jedmi iz številnih restavracij v naši bližini. Naročilo in dostava pogosto nista več v domeni gostinskega obrata. Podjetja, ki nastopajo kot posredovalci naročil in imajo lastno floto dostavljavcev hrane, pri nas sta to eHrana in Wolt, želijo postopek čim bolj poenostaviti, pospešiti in ga približati uporabnikom. Kako jim to uspeva ter kakšne so izkušnje dostavljalcev in uporabnikov?
Neveljaven email naslov