Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Ni nepomembno da je v najvišjih vladnih skupinah za reševanje koronakrize največ politikov, zdravnikov in gospodarstvenikov, malo pa je načrtovalcev javnih politikih, opozarja profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Darja Zaviršek, ki se strokovno med drugim posveča tematiki otrok s posebnimi potrebami in različnim oblikam nasilja v družbi. "Raziskave potrjujejo, da se je med karanteno položaj poslabšal zlasti ženskam, saj so morale prevzemati skrbstveno delo, izobraževanje otrok in ob tem nadaljevati svoje delo. Po britanski raziskavi Care je septembra 27 odstotkov žensk poročalo o različnih duševnih stiskah, medtem ko je bilo takih moških le desetina." V najmanj zavidljivem položaju so po njenih besedah ženske, ki vzdržujejo enostarševske družine. Pereče je tudi naraščanje nasilja in alkoholizma v družinah in pa posledice, ki jih je karantena pustila na otrocih iz ločenih družin. "Zelo dobro bi bilo, če bi socialne službe pomagale takim staršem, da najdejo dogovor v primeru vnovičnega popolnega zaprtja mej občin ali regij. Prijavljanje partnerja na policijo ima neposredne posledice na dobrobit otroka."
Po njenih besedah ni dobro, da so ukrepi narejeni po popolni uravnilovki, "imeti moramo tudi pogled na partikularnosti. Ko so se zapirale ustanove za osebe s posebnimi potrebami, se je otroke pošiljalo domov, ne da bo pogledali, v kakšno okolje se vračajo." Ukrepe je treba po njeno snovati z večjim občutkom za posamične potrebe ljudi in njihovim zgodbam tudi omogočiti, da pridejo v prostor javnega. Zelo pomembno se ji zdi, da spodbujamo kolektivne medsebojne pomoči.
"Česa smo se kot družba v zadnjih mesecih naučili? Tega, da sožitje s starejšimi niti ni sožitje, da gre za neke vrste maščevanje generacije otrok starim ljudem. Razbil se je še zadnji mit o dobri in lepi slovenski družini. Izkazalo se je, da imamo v Sloveniji družine zelo slabe kakovosti."
Sama opaža, kako Slovenci čakamo na navodila, s katerimi nam bodo povedali, kakšni ukrepi veljajo, in šele nato jih začnemo spoštovali. "Namesto da čakamo ukrepe od zgoraj, pričakujem, da se bomo začeli obnašati odgovorno do sebe in drugih. Vidi se, da smo zelo tradicionalna, paternalistična družba, ki potrebuje avtoritete in zelo težko razmišlja na solidarnosten način."
Opozorila je, da se je pri nas pri komunikaciji novih ukrepov in beleženju trenda okužb zelo pogosto vršil diskurz v obliki groženj. "Način govora politikov v nekaterih zahodnih državah, ki sem jih spremljala, je bi prijazen, pomirjujoč, češ, skupaj bomo zmogli; ne pa pokroviteljski, deloma agresiven in avtoritaren. Na ta način se avtoritaren karakter Slovencev ne bo spremenil."
Če se bodo duševne stiske pomešale z revščino, je lahko to velika nevarnost za duhovno, kreativno obubožanje družbe, opozarja. "Zdi se mi, da postajamo kot družba obubožani, potrti, nekreativni. Okrevanje bo zelo dolgo, težko si ga predstavljam, ker bodo ekonomske posledice tako velike."
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Ni nepomembno da je v najvišjih vladnih skupinah za reševanje koronakrize največ politikov, zdravnikov in gospodarstvenikov, malo pa je načrtovalcev javnih politikih, opozarja profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Darja Zaviršek, ki se strokovno med drugim posveča tematiki otrok s posebnimi potrebami in različnim oblikam nasilja v družbi. "Raziskave potrjujejo, da se je med karanteno položaj poslabšal zlasti ženskam, saj so morale prevzemati skrbstveno delo, izobraževanje otrok in ob tem nadaljevati svoje delo. Po britanski raziskavi Care je septembra 27 odstotkov žensk poročalo o različnih duševnih stiskah, medtem ko je bilo takih moških le desetina." V najmanj zavidljivem položaju so po njenih besedah ženske, ki vzdržujejo enostarševske družine. Pereče je tudi naraščanje nasilja in alkoholizma v družinah in pa posledice, ki jih je karantena pustila na otrocih iz ločenih družin. "Zelo dobro bi bilo, če bi socialne službe pomagale takim staršem, da najdejo dogovor v primeru vnovičnega popolnega zaprtja mej občin ali regij. Prijavljanje partnerja na policijo ima neposredne posledice na dobrobit otroka."
Po njenih besedah ni dobro, da so ukrepi narejeni po popolni uravnilovki, "imeti moramo tudi pogled na partikularnosti. Ko so se zapirale ustanove za osebe s posebnimi potrebami, se je otroke pošiljalo domov, ne da bo pogledali, v kakšno okolje se vračajo." Ukrepe je treba po njeno snovati z večjim občutkom za posamične potrebe ljudi in njihovim zgodbam tudi omogočiti, da pridejo v prostor javnega. Zelo pomembno se ji zdi, da spodbujamo kolektivne medsebojne pomoči.
"Česa smo se kot družba v zadnjih mesecih naučili? Tega, da sožitje s starejšimi niti ni sožitje, da gre za neke vrste maščevanje generacije otrok starim ljudem. Razbil se je še zadnji mit o dobri in lepi slovenski družini. Izkazalo se je, da imamo v Sloveniji družine zelo slabe kakovosti."
Sama opaža, kako Slovenci čakamo na navodila, s katerimi nam bodo povedali, kakšni ukrepi veljajo, in šele nato jih začnemo spoštovali. "Namesto da čakamo ukrepe od zgoraj, pričakujem, da se bomo začeli obnašati odgovorno do sebe in drugih. Vidi se, da smo zelo tradicionalna, paternalistična družba, ki potrebuje avtoritete in zelo težko razmišlja na solidarnosten način."
Opozorila je, da se je pri nas pri komunikaciji novih ukrepov in beleženju trenda okužb zelo pogosto vršil diskurz v obliki groženj. "Način govora politikov v nekaterih zahodnih državah, ki sem jih spremljala, je bi prijazen, pomirjujoč, češ, skupaj bomo zmogli; ne pa pokroviteljski, deloma agresiven in avtoritaren. Na ta način se avtoritaren karakter Slovencev ne bo spremenil."
Če se bodo duševne stiske pomešale z revščino, je lahko to velika nevarnost za duhovno, kreativno obubožanje družbe, opozarja. "Zdi se mi, da postajamo kot družba obubožani, potrti, nekreativni. Okrevanje bo zelo dolgo, težko si ga predstavljam, ker bodo ekonomske posledice tako velike."
V sredini junija se je naša radijska streha prelevila v prav posebno mesto, kjer smo lahko s teleskopi opazovali ta naš srebrni naravni satelit. Na lep poletni večer, ravno po nevihti, je namreč Frekvenca X čisto na vrh naše radijske stavbe popeljala svoje prijatelje in zveste poslušalce, ki so lahko Lunine kraterje opazovali skoraj tako blizu, kot da bi bili na konicah njihovih prstov. Kako je bilo v družbi prvega Luninega krajca in astronoma Andreja Guština, v kratki in precej neformalni reportaži, ki jo je na mikrofon ujela Maja Ratej.
50 let od pristanka na Luni so zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si je mogoče vse do konca leta ogledati razstavo o tem prelomnem dogodku s slovenskega vidika. Avtorji razstave so se poglobili v obširno poročanje takratnih medijev, spomine posameznih ljudi in prispevke Slovencev pri razvoju vesoljskih tehnologij. Kako je podvig vseh podvigov, kot so ga imenovali, odmeval poleti pred 50-imi leti, skozi pripoved soavtorice razstave Irene Marušič.
Na Valu 202 praznujemo pol stoletja od prelomnega koraka za človeštvo.
Smaal Tokk Primorska region's own gengsta raper je tudi to poletje dejaven: vadi, jamma z bendom in ustvarja komade za nov, tretji album, ki ga bo s singlom napovedal septembra. Kakšen je njegov namig za poletne dni?
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Neveljaven email naslov