Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ina West, poljska glasbenica

03.11.2020

Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa veliko potuje po svetu. Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk. “Politika je začela omejevati naše možnosti z religijskimi zakoni in s sledenjem religijskim navodilom, ki pa so dandanes zastareli. Imamo drugačne možnosti. Ženske danes natančno vedo, kaj se dogaja z njenim otrokom med nosečnostjo. Včasih takšne tehnologije ni bilo. Ne morem si predstavljati, kakšno tragedijo za žensko predstavlja dejstvo, da je njen otrok mrtev, a ga kljub temu mora nositi. Žensko telo torej predstavlja zgolj krsto za mrtvega otroka. Ne morem si predstavljati, da nimam možnosti odločanja. Mirno lahko sledite religijskemu nauku in pričakujete čudež, da bo otrok na koncu živ, kaj pa tiste ženske, ki verjamejo v znanost in vedo, kaj jih čaka? To je trenutno zelo velika težava naše družbe.” Kakšne so razmere na Poljskem, predvsem pa kakšno vzdušje je trenutno v razdeljeni Poljski?

Ko je poljska glasbenica Ina West slišala za predloge vlade o omejevanju pravice do splava, je najprej pomislila: Zakaj? Zakaj ljudem omejevati možnosti?

V več kot 35-milijonski Poljski oziroma v skoraj dvomilijonski Varšavi ni ravno lahko dobiti sogovornika, ki bi ta hip brez zadržkov govoril o političnih razmerah v državi. Sploh tisti, ki so na kakršen koli način odvisni od države oziroma trenutne oblasti. Politika stranke Zakon in pravičnost, ki skupaj z vodstvom Katoliške cerkve dodobra nadzoruje dogajanje v državi, pri nekaterih vzbuja strah in trepet, nekatere celo spominja na strogo komunistično oblast, pod katero so Poljaki trepetali, dokler ni razpadel Varšavski pakt.

A vsi niso imuni na zastraševanje. Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa, veliko potuje po svetu. Ta hip doma v samoizolaciji preboleva bolezen s simptomi covida-19, a tega ne more povsem potrditi, saj nima pozitivnega izvida testa, bila pa je sicer v stiku z okuženim človekom. V ponedeljek, 2. novembra, so odkrili več kot 15.000 novih okužb. Od začetka epidemije je zaradi covida-19 življenje izgubilo 5875 ljudi. Oktobra se je njihova krivulja aktivno okuženih strmo dvignila, na začetku meseca so jih imeli 20.000, zdaj jih je več kot 230.000.

Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk.

Biti ženska na Poljskem je ta hip čudovito, polno energije in polno moči, ki nas obkroža. Pa ne samo ženske, ampak tudi naše partnerje. Kar je tudi eden izmed gesel teh protestov: Ne boste same! Sestrstvo je izredno močno prisotno med nami. Poleg tega pa tudi partnerstvo in podpora moške strani, naših partnerjev, očetov. Zelo težki so dogodki zadnjih dni na Poljskem, a vseeno polni entuziazma in evforije. V zraku je občutiti energijo skupnosti, ki se je uprla in povedala naglas, kar nam je ležalo na srcu.

Ko je Ina West najprej slišala za takšne predloge vlade, je najprej pomislila: Zakaj? Zakaj omejevati ljudem možnosti? Kakšna ideja se skriva zadaj?

"Edina razlaga, ki pa nam jo podajajo, je povezana z religijo. Zelo bizarno je, saj se zdi, da živimo v dveh vzporednih resničnostih. V eni gledate nacionalno televizijo, ki ne odseva trenutnih razmer in spominja na komunistično propagando. Z agresivnostjo sporočajo, da so ženske na ulicah levičarsko-fašistične huliganke, ki želijo uničiti Poljsko, zato se moramo boriti proti njim. Na ulici je videti povsem drugačno sliko."

Pred poljsko družbo so napeti dnevi. 11. novembra Poljska obeležuje dan neodvisnosti. Dan družinskih srečanj in velikih shodov in pa zborovanj, ki so še posebej priljubljeni med ekstremnimi nacionalisti, ki zagovarjajo poljske tradicionalne katoliške vrednote. Slednje med trenutnimi protestniki in protestnicami, ki se jih je na poljskem v zadnjih dneh zbralo več sto tisoč, niso več tako priljubljene.

"Malo me je strah. Zelo težko je predvidevati, kaj se bo zgodilo 11. novembra. Bojim se, da bo še prisotna jeza žensk, ki je je res ogromno. Trenutno smo ženske zelo čustveno obremenjene, tudi zaradi zaprtja države. Upam samo, da se ne bo vnela iskra kakšnih huliganov, ki bi lahko zanetili ogenj na ulicah. Upam tudi, da se bomo zdaj umirili vsi skupaj. Poleg tega pa si želim vodstva v boju proti oblasti. Potrebujemo močne ljudi, ki bodo lahko pripravili konstruktivne ideje. Trenutno bi namreč radi samo zrušili sistem, za katerega vemo, da ne deluje in v katerem nočemo živeti. Držim pesti, da ohranimo trezno glavo ter da bo vse mirno. Ne smemo dopustiti, da bi izbruhnili nasilnii izgred. Raje bi videla, da bi skupaj zaplesali, tudi s policisti, ki stojijo pred cerkvami, čeprav jih nihče v resnici ne napada.


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Ina West, poljska glasbenica

03.11.2020

Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa veliko potuje po svetu. Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk. “Politika je začela omejevati naše možnosti z religijskimi zakoni in s sledenjem religijskim navodilom, ki pa so dandanes zastareli. Imamo drugačne možnosti. Ženske danes natančno vedo, kaj se dogaja z njenim otrokom med nosečnostjo. Včasih takšne tehnologije ni bilo. Ne morem si predstavljati, kakšno tragedijo za žensko predstavlja dejstvo, da je njen otrok mrtev, a ga kljub temu mora nositi. Žensko telo torej predstavlja zgolj krsto za mrtvega otroka. Ne morem si predstavljati, da nimam možnosti odločanja. Mirno lahko sledite religijskemu nauku in pričakujete čudež, da bo otrok na koncu živ, kaj pa tiste ženske, ki verjamejo v znanost in vedo, kaj jih čaka? To je trenutno zelo velika težava naše družbe.” Kakšne so razmere na Poljskem, predvsem pa kakšno vzdušje je trenutno v razdeljeni Poljski?

Ko je poljska glasbenica Ina West slišala za predloge vlade o omejevanju pravice do splava, je najprej pomislila: Zakaj? Zakaj ljudem omejevati možnosti?

V več kot 35-milijonski Poljski oziroma v skoraj dvomilijonski Varšavi ni ravno lahko dobiti sogovornika, ki bi ta hip brez zadržkov govoril o političnih razmerah v državi. Sploh tisti, ki so na kakršen koli način odvisni od države oziroma trenutne oblasti. Politika stranke Zakon in pravičnost, ki skupaj z vodstvom Katoliške cerkve dodobra nadzoruje dogajanje v državi, pri nekaterih vzbuja strah in trepet, nekatere celo spominja na strogo komunistično oblast, pod katero so Poljaki trepetali, dokler ni razpadel Varšavski pakt.

A vsi niso imuni na zastraševanje. Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa, veliko potuje po svetu. Ta hip doma v samoizolaciji preboleva bolezen s simptomi covida-19, a tega ne more povsem potrditi, saj nima pozitivnega izvida testa, bila pa je sicer v stiku z okuženim človekom. V ponedeljek, 2. novembra, so odkrili več kot 15.000 novih okužb. Od začetka epidemije je zaradi covida-19 življenje izgubilo 5875 ljudi. Oktobra se je njihova krivulja aktivno okuženih strmo dvignila, na začetku meseca so jih imeli 20.000, zdaj jih je več kot 230.000.

Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk.

Biti ženska na Poljskem je ta hip čudovito, polno energije in polno moči, ki nas obkroža. Pa ne samo ženske, ampak tudi naše partnerje. Kar je tudi eden izmed gesel teh protestov: Ne boste same! Sestrstvo je izredno močno prisotno med nami. Poleg tega pa tudi partnerstvo in podpora moške strani, naših partnerjev, očetov. Zelo težki so dogodki zadnjih dni na Poljskem, a vseeno polni entuziazma in evforije. V zraku je občutiti energijo skupnosti, ki se je uprla in povedala naglas, kar nam je ležalo na srcu.

Ko je Ina West najprej slišala za takšne predloge vlade, je najprej pomislila: Zakaj? Zakaj omejevati ljudem možnosti? Kakšna ideja se skriva zadaj?

"Edina razlaga, ki pa nam jo podajajo, je povezana z religijo. Zelo bizarno je, saj se zdi, da živimo v dveh vzporednih resničnostih. V eni gledate nacionalno televizijo, ki ne odseva trenutnih razmer in spominja na komunistično propagando. Z agresivnostjo sporočajo, da so ženske na ulicah levičarsko-fašistične huliganke, ki želijo uničiti Poljsko, zato se moramo boriti proti njim. Na ulici je videti povsem drugačno sliko."

Pred poljsko družbo so napeti dnevi. 11. novembra Poljska obeležuje dan neodvisnosti. Dan družinskih srečanj in velikih shodov in pa zborovanj, ki so še posebej priljubljeni med ekstremnimi nacionalisti, ki zagovarjajo poljske tradicionalne katoliške vrednote. Slednje med trenutnimi protestniki in protestnicami, ki se jih je na poljskem v zadnjih dneh zbralo več sto tisoč, niso več tako priljubljene.

"Malo me je strah. Zelo težko je predvidevati, kaj se bo zgodilo 11. novembra. Bojim se, da bo še prisotna jeza žensk, ki je je res ogromno. Trenutno smo ženske zelo čustveno obremenjene, tudi zaradi zaprtja države. Upam samo, da se ne bo vnela iskra kakšnih huliganov, ki bi lahko zanetili ogenj na ulicah. Upam tudi, da se bomo zdaj umirili vsi skupaj. Poleg tega pa si želim vodstva v boju proti oblasti. Potrebujemo močne ljudi, ki bodo lahko pripravili konstruktivne ideje. Trenutno bi namreč radi samo zrušili sistem, za katerega vemo, da ne deluje in v katerem nočemo živeti. Držim pesti, da ohranimo trezno glavo ter da bo vse mirno. Ne smemo dopustiti, da bi izbruhnili nasilnii izgred. Raje bi videla, da bi skupaj zaplesali, tudi s policisti, ki stojijo pred cerkvami, čeprav jih nihče v resnici ne napada.


12.04.2022

Postherojsko vodenje

Iz etra v knjigo in spet v eter. Prejšnji teden smo bili na uradni predstavitvi knjige o postherojskem vodenju profesorja Mihe Škerlavaja z ekonomske fakultete, ki je bil tudi naš strokovni sodelavec v oddajah Vodenje s posluhom. Mi smo teorijo prepletli s prakso, svoje izkušnje o vodenju pa sta na dogodku delila Maja Mikek iz podjetja Celtra in Jernej Česen iz Outfit7. Povzema Anja Hlača Ferjančič.


11.04.2022

Odbiti triki: Digitalni detox

Maruša in Tina o tehnologiji in odbitih trikih, ki nam olajšajo življenje. Tokrat smo govorili o digitalnem detoxu. Bi mu po slovensko rekli digitalni odklop ali digitalno razstrupljanje? Kaj sploh je digitalni detox in zakaj bi se morali včasih vsi za nekaj časa odklopiti od družbenih omrežij, pa tudi novic in drugih informacij? V Odbite trike smo zato povabili Kajo Strniša, ki piše, vloga in bloga o psihologiji in duševnem zdravju ter soustvarja BRST psihologijo. Pripravila je veliko uporabnih nasvetov in odbitih trikov o odklopu od digitalnih tehnologij. Svoje nasvete o digitalnem odklopu so z nami delili tudi mladi in napredni uporabniki (digitalnih) tehnologij.


09.04.2022

Dr. Andrej Benedejčič: Kar počne uradna Moskva v Ukrajini, je protislovansko dejanje

V prvih nekaj dneh vojne, ko je konec februarja Putinova Rusija napadla sosednjo Ukrajino, smo lahko zapazili osuple obraze prebivalcev Ukrajine, ki do zadnjega niso mogli verjeti, da bo do napada res prišlo. V izjavah je bilo čutiti nejevero, da jih je ravno bratski narod zasul z bombami- podobno pa smo novico o začetku vojne sprejemali tudi številni preostali Evropejci. Dolgoletni diplomat in večkratni veleposlanik dr. Andrej Benedejčič je v tistih dneh dočakal izid svoje knjige z naslovom Rusija in slovanstvo: med velikodržavnostjo in vzajemnostjo. V njej na 550-ih straneh obširno popiše ruski odnos do drugih, manjših slovanskih narodov, s tem pa pomaga dodatno razjasniti zgodovinsko podstat, podrobna ozadja in morebitne cilje te ruske agresije.


09.04.2022

Gibalno ovirani gore osvajajo

Tako kot vsi Slovenci tudi invalidi želimo stopiti na vrh gore, pravijo gibalno ovirani in eno redkih priložnosti, da svojo srčno željo uresničijo, za mnoge pomeni akcija Gibalno ovirani gore osvajajo, ali krajše: GOGO. Gre za akcijo, ki povezuje invalidske in humanitarne organizacije, krepi solidarnost, medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljstvo ter skrb za naravo. Letos bo potekala tretjič, do konca septembra pa se bo zvrstilo 12 pohodov, prvi bo že 14. aprila na Plački stolp, in če se boste udeležili katerega izmed njih, le zagrabite kak 'štrik' invalidskega vozička, prostovoljcev je vedno premalo.


08.04.2022

Miha Lampreht o vojnih zločinih in novi fazi vojne v Ukrajini

Vojna v Ukrajini prehaja v novo fazo, ruska vojska se je odločila za spremembo strategije. Sile, ki so proti ukrajinski prestolnici prodirale s severa, so preusmerili na vzhodno bojišče. Svet so obkrožili posnetki pobitih civilistov v kijevskem predmestju Buča, ki je bilo do nedavnega pod nadzorom ruskih sil. Z nekdanjim dopisnikom Miho Lamprehtom razmišljamo, zakaj so se Rusi odločili za premestitev sil na vzhod, kaj bi to lahko pomenilo za ukrajinski odpor in kakšne so možnosti za uspeh mirovnih pogajanj.


07.04.2022

Ob dnevu slovenske zastave

Ob dnevu slovenske zastave smo se z grafičnim oblikovalcem Tomatom Koširjem pogovarjali o tem, kako zastave komunicirajo z državljani: zakaj lahko slovensko hitro zamenjamo s kakšno drugo in kakšni sta po drugi strani sporočilnost in prepoznavnost ukrajinske zastave.


07.04.2022

Slovenski vojaki v Latviji: Vojna v Ukrajini ne vpliva na nas

V Baltskih državah so si enotni, da je njihovo članstvo v severnoatlantskem zavezništvu Nato zagotovilo, ki jih brani pred morebitno vojaško invazijo iz Rusije. Estonija, Latvija in Litva so se, tako kot Slovenija, Natu pridružile leta 2004. V teh državah ob Baltskem morju, kot tudi na Poljskem, je Nato od leta 2017 prisoten v obliki tako imenovane Okrepljene prednje prisotnosti. V Latviji so tudi pripadniki Slovenske vojske. Reportaža iz vojaške baze Adaži, kjer se je v zadnjem času število vojakov povečalo.


06.04.2022

Shod za znanost: Dobri pogoji dela so predpogoj za odlično znanost

Na Kongresnem trgu pred Univerzo v Ljubljani so raziskovalci in raziskovalke, ki so zaskrbljeni zaradi aktualnega dogajanja na področju visokega šolstva in znanosti na Shodu za znanost opozorili na nepremišljeno in politično motivirano ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov. Osrednji poudarek shoda slovenskih raziskovalk in raziskovalec je bil, da denar za naložbe v družbo znanja zaradi avtokratskega vodenja ministrstva, pristojnega za znanost, in vlade na sploh, odteka v vprašljive, z ničemer strokovno utemeljene strankarske projekte. Kamen spotike je želja po nerazumno hitrem postopku združitve novomeških zasebnih fakultet in visokošolskega zavoda, kar bi pripeljalo do ustanovitve nove, javne univerze.


06.04.2022

Zapleti z novimi biometričnimi izkaznicami

Od prejšnjega ponedeljka je mogoče na Upravnih enotah po Sloveniji naročiti nove, biometrične osebne izkaznice. Več kot 20 tisoč vlog zanje so sprejeli prvih nekaj dni prejšnjega tedna in prve izkaznice naj bi začele prihajati na naslove naročnikov v začetku tega tedna. O tem in novih funkcionalnostih elektronske osebne izkaznice, ki omogoča elektronski podpis in elektronsko identifikacijo smo že poročali, ta teden pa se je vse skupaj malce zapletlo. To, da bodo nove osebne izkaznice prišle do naslovnikov z nekaj dnevno zamudo še ni največja težava, kajti vsaj še dva tedna ne bomo mogli uporabljati ne digitalnega podpisa ne elektronske identifikacije, vgrajene na čip nove kartice. Gost pogovora: Peter Grum, generalni direktor Direktorata za informatiko na Ministrstvu za javno upravo


02.04.2022

Zelo pomembno je, da dijaki sprejmejo sebe, ker če sprejmejo sebe, bodo sprejeli tudi druge

Uroš Ocepek je učitelj, ki na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje poučuje strokovne module s področja računalništva. V okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" je zmagal na slovenskem izboru za najboljšega učitelja, jeseni pa bo Slovenijo predstavljal na svetovnem izboru za najboljšega učitelja Global Teacher Prize.


31.03.2022

Daugavpils je zelo težko razumljivo mesto

Evropa zaskrbljeno pogleduje proti položaju v Ukrajini, še posebno so pozorni v članicah EU, ki neposredno mejijo na Rusijo in so hkrati nekoč bile del Sovjetske zveze. Na pol poti med Varšavo in Sankt Peterburgom leži Daugavpils. Kljub temu, da šteje nekaj več kot 80 tisoč prebivalcev, je drugo največje latvijsko mesto, za prestolnico Rigo, ki je z več kot 600 tisočimi veliko večja. Daugavpils je stičišče dveh pomembnih železniških povezav in sicer med že omenjenima mestoma Varšavo in Sankt Peterburgom ter med Rigo in Minskom. Mimo teče najpomembnejša latvijska reka Daugava, ki se vije od Valdajskega hribovja v Rusiji ter se v Rigi izliva v Baltsko morje. Mesto je obiskal Gašper Andrinek.


30.03.2022

Kakšne novosti prinaša biometrična in elektronska osebna izkaznica?

Nova osebna izkaznica, ki jo v Sloveniji izdajajo od ponedeljka, je biometrična in elektronska. V primerjavi s staro je veliko več kot le klasičen osebni dokument za izkazovanje identitete in državljanstva ali potovalni dokument v države, ki omogočajo vstop z osebno izkaznico. Ne samo, da je na pogled precej drugačna kot stara, na čipu so zapisani biometrična podoba obraza in dva prstna odtisa, na njem pa so tudi kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in dve sredstvi elektronske identifikacije. Na novi osebni izkaznici je tudi QR-koda za lažje poslovanje, v prihodnosti pa ji bodo dodali tudi druge funkcionalnosti, saj jo bo mogoče uporabiti kot kartico zdravstvenega zavarovanja. O težavah, ki jih imajo prve dni izdajanja in novih funkcionalnostih nove osebne izkaznice več z mag. Alenko Colja, vodjo Sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine v Direktoratu za upravne notranje zadeve Ministrstva za notranje zadeve, in Petrom Grumom, generalnim direktorjem Direktorata za informatiko na Ministrstvu za javno upravo.


29.03.2022

Dodatna sredstva za ohranjanje ekosistemov, ki so predpogoj za življenje, so v korist vseh nas

Včeraj so nevladniki opozorili na težavo Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki še vedno čaka na sopodpis pogodbe ministra za okolje Andreja Vizjaka in sofinanciranje komunikacijsko-informacijskega projekta LIFE BEAVER.


29.03.2022

Ljudem veliko pomeni odmik od realnega, krutega sveta

Po dobrem mesecu dni vojne v Ukrajini je po podatkih Unicefa razseljenih že 4 milijone otrok – več kot polovica populacije otrok v državi. Ukrajinski otroci so v večini tudi na mejnem prehodu Zahony, kjer ukrajinsko-madžarsko mejo dnevno prestopi vsaj 1000 beguncev, na Madžarsko jih je vsega skupaj zadnjem mesecu prišlo že 400.000 tisoč. Tam sta bila pred dnevi Luka Hvalc in Jan Grilc.


28.03.2022

Odbiti triki: Kako deaktivirati profil na družabnih omrežjih?

V novi epizodi Odbitih trikov smo iskali zgodbe, povezane z deaktivacijo profilov na družabnih omrežjih. Zanimalo nas je, če ste si že kdaj deaktivirali profil ali ga celo izbrisali. Tini je uspelo, da je v navalu besa deaktivirala svoj Twitter profil. Sicer je pisalo, da se po tridesetih dneh profil izbriče, če pa se vmes vpišeš v profil, ga to ponovno aktivira, s tem pa se ohrani tudi uporabniški račun. Tina je potem pozabila na Twitter, račun so ji izbrisali, ker pa je imela nanj povezanih kar nekaj drugih službenih, je izgubila dostop še do njih. Kako zahtevno je sicer deaktivirati ali izbrisati profil iz omrežij Facebook, Twitter in Instagram? Kaj morate storiti, da pridete do Centra za pomoč uporabnikom, kjer vas nato lepo vodijo do gumba, ki končno omogoči izbris profila? Kaj se zgodi, ko izbrišeš profil?


24.03.2022

Javna tribuna o javni RTV: Zavezništvo z javnostjo in ne politiko

Po dveh novinarskih konferencah pred pragom RTVja se je včeraj v Slovenskem Mladinskem gledališču, in ne pod domačo streho, kar je povedno, zgodila javna tribuna o razmerah na javni RTV Slovenija, ki sta jo pripravila koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija in Sindikat novinarjev Slovenije. Kot so oziroma smo v zadnjem obdobju večkrat opozorili novinarji in drugi delavci RTV Slovenija, v osrednji medijski hiši v državi vladajo nevzdržne razmere. V obeh organizacijah opozarjajo, da vodstvo ob podpori programskega in nadzornega sveta na hitro in mimo mnenj uredništev kadruje, siromaši program in straši z odpovedmi za izražena mnenja, ki mu ne ustrezajo.


24.03.2022

Pravica do splava

Znanstvena monografija z naslovom Pravica do abortusa v Sloveniji je izšla konec lanskega leta in je – zgodovinsko gledano – nadaljevanje znamenite knjige Abortus – pravica do izbire!?, ki je izšla pred tridesetimi leti. Avtorice Ana Kralj, Tanja Rener, Vesna Leskošek, Metka Mencin in Mirjana Nastran Ule so v monografiji pripravile zgoščeno študijo družbenih okoliščin, ki so pogojevale rojstvo in razvoj reproduktivnih pravic v Sloveniji.


23.03.2022

Marlies Raich: Želela sem zmagovati

Marlies Schild je na slalomskih tekmah svetovnega pokala zmagovala kot po tekočem traku, avstrijsko javnost pa je navduševala tudi kot polovica "zlatega para" Schild-Raich. Marlies in Benjamin Raich sta še vedno navdušena smučarja, svojim trem otrokom skušata prenesti ljubezen do športa in narave. Ob koncu smučarske sezone bo Marlies Raich izpostavila največje zmagovalke in poraženke, govorila pa bo tudi o izzivih vrhunskih športnic.


18.03.2022

Od pritiskov do pohval

O turbulentnem dogajanju v naši hiši smo ta teden že večkrat poročali, seveda ne zaradi nas ali posameznih imen, pač pa zaradi demokratičnega pomena, ki ga ima javni zavod RTV Slovenija. Naše stališče je, da tako kot na drugih področjih, profesionalno in objektivno poročamo in analiziramo, kaj se dogaja z upravljalskim delom na RTV-ju, kakšne poteze vlečejo generalni direktor in njegovi sodelavci, kako je z neodvisnostjo novinarstva. V preteklih dneh ste lahko v našem etru slišali tudi o protestih številnih zaposlenih, ki vodstvu očitajo tudi pravno sporne poteze in politično motivirana imenovanja, recimo urednika za nove medije MMC-ja. V Vročem mikrofonu smo gostili tudi akademika dr. Slavka Splichala. Spremljali pa smo tudi 2. redno sejo programskega sveta RTV Slovenija in se po njej, pogovarjali s predsednikom programskega sveta dr. Petrom Gregorčičem.


17.03.2022

Mediji, postavljeni pred ogledalo

Mediji nas v 21. stoletju obkrožajo na vsakem koraku in tudi zato se pogosto znajdejo v središču javnih razprav. Tudi v teh dneh, ko poleg burnega dogajanja na javni RTV in v drugih medijih poteka tudi novinarski festival Naprej/Forward. Ta se je začel včeraj, na programu je bila tudi že tradicionalna okrogla miza Medijsko ogledalo, na kateri vedno sodelujejo posamezniki, ki se v medijih pojavljajo pogosto in imajo z novinarji nenehen stik. Namenjena je torej pogledu na delovanje medijev z druge strani. Nekaj poudarkov je s sodelujočimi zbral Jan Grilc.


Stran 4 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov