Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
Raziskovalci društva Morigenos so na podlagi obvestila enega od slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita (Balaenoptera physalus). Kot je v pogovoru za Val 202 povedal predsednik društva Tilen Genov, je brazdasti kit druga največja žival na svetu in edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju, v severnem Jadranu pa ga opazijo v povprečju na vsakih nekaj let. Brazdasti kiti na severni polobli zrastejo do 22,5 m in so težki 50 ton, tokratna predstavnika naj bi bila po besedah Genova odrasli živali z dolžino približno 15–17 metrov. Prehranjujejo se predvsem z majhnimi rakci in z nekaterimi majhnimi ribami. Brazdasti kit je na Rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, najbolj ga ogrožajo naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in v zadnjih letih vse bolj tudi mikroplastika.
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
Raziskovalci društva Morigenos so na podlagi obvestila enega od slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita (Balaenoptera physalus). Kot je v pogovoru za Val 202 povedal predsednik društva Tilen Genov, je brazdasti kit druga največja žival na svetu in edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju, v severnem Jadranu pa ga opazijo v povprečju na vsakih nekaj let. Brazdasti kiti na severni polobli zrastejo do 22,5 m in so težki 50 ton, tokratna predstavnika naj bi bila po besedah Genova odrasli živali z dolžino približno 15–17 metrov. Prehranjujejo se predvsem z majhnimi rakci in z nekaterimi majhnimi ribami. Brazdasti kit je na Rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, najbolj ga ogrožajo naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in v zadnjih letih vse bolj tudi mikroplastika.
Dva smučarska skakalca sta v zgodovini olimpijskih iger zmagala na obeh posamičnih tekmah. Simon Ammann je bil za konkurenco premočen v Vancouvru in Salt Lake Cityu, štiri zlate medalje pa ima tudi najuspešnejši skakalec v zgodovini Matti Nyk?nen.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Neveljaven email naslov
