Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
Raziskovalci društva Morigenos so na podlagi obvestila enega od slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita (Balaenoptera physalus). Kot je v pogovoru za Val 202 povedal predsednik društva Tilen Genov, je brazdasti kit druga največja žival na svetu in edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju, v severnem Jadranu pa ga opazijo v povprečju na vsakih nekaj let. Brazdasti kiti na severni polobli zrastejo do 22,5 m in so težki 50 ton, tokratna predstavnika naj bi bila po besedah Genova odrasli živali z dolžino približno 15–17 metrov. Prehranjujejo se predvsem z majhnimi rakci in z nekaterimi majhnimi ribami. Brazdasti kit je na Rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, najbolj ga ogrožajo naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in v zadnjih letih vse bolj tudi mikroplastika.
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
Raziskovalci društva Morigenos so na podlagi obvestila enega od slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita (Balaenoptera physalus). Kot je v pogovoru za Val 202 povedal predsednik društva Tilen Genov, je brazdasti kit druga največja žival na svetu in edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju, v severnem Jadranu pa ga opazijo v povprečju na vsakih nekaj let. Brazdasti kiti na severni polobli zrastejo do 22,5 m in so težki 50 ton, tokratna predstavnika naj bi bila po besedah Genova odrasli živali z dolžino približno 15–17 metrov. Prehranjujejo se predvsem z majhnimi rakci in z nekaterimi majhnimi ribami. Brazdasti kit je na Rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, najbolj ga ogrožajo naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in v zadnjih letih vse bolj tudi mikroplastika.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov