Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Avgusta je koncert v Areni Leipzig obiskalo približno 1500 prostovoljcev, ki so raziskovalcem pomagali bolje razumeti obnašanje virusa na javnih prireditvah. Študijo Restart-19 je organizirala univerza Martin Luther Halle-Wittenberg, odvila pa se je v treh različicah. V prvem scenariju se udeleženci raziskave niso držali priporočenih medsebojnih razdalj, medtem ko so v drugem raziskovalci omogočili več vstopnih točk v areno, da bi tako preprečili gnetenje večjega števila ljudi. V tretji simulaciji pa je bil obisk koncerta omogočen manjšemu številu udeležencev, ki so striktno upoštevali priporočeno medsebojno razdaljo. Vsi udeleženci so morali pred sodelovanjem v raziskavi predložiti negativen test na koronavirus ter ves čas prireditve nositi maske. Vsak od udeležencev je prejel elektronsko sledilno napravo, ki je natančno beležila gibanje in stike po areni, razkužilnim sredstvom pa so znanstveniki dodali fluorescentno barvilo, na podlagi česar so lahko določili mesta, ki so se jih udeleženci najpogosteje dotikali. Raziskovalci so uporabili tudi napravo za proizvajanje dima, ki je na koncertih zaradi vizualnega učinka pogosto uporabljena – s tem so poskušali opazovati gibanje zraka v dvorani.
Konec preteklega tedna so nemški raziskovalci objavili svoja dognanja, ki pa v zgodnji prihodnosti še ne bodo obrodila svojih sadov, saj se je javno življenje v mnogih državah zaustavilo.
Ugotovili so, da so javne prireditve v zaprtih prostorih relativno varne, a le, če se odvijejo v skladu s priporočili in brezhibno higieno. Za varen obisk koncerta v času koronavirusa izpostavljajo naslednje ugotovitve:
V primeru, da se organizatorji in obiskovalci tega držijo, ima obisk tovrstnih koncertov nizko stopnjo tveganja za okužbo s koronavirusom, so na podlagi rezultatov eksperimenta prepričani avtorji raziskave. Čeprav so rezultati raziskave dobra novica za ljubitelje koncertov, odprtja koncertnih prizorišč vsaj v kratkem ne gre pričakovati. Luči na koncu tunela organizatorji koncertov še ne vidijo. Večina koncertnih prizorišč nima infrastrukture, ki bi omogočala izpeljavo dogodkov, kot jo priporočajo nemški strokovnjaki. Še večja težava pa je priporočilo za manj številčni obisk koncertov – mnogi koncertni organizatorji morajo namreč za finančno vzdržno prireditev zapolniti celotno prizorišče. Prav tako je pomemben finančni vir prireditev tudi prodaja pijače in hrane, ki bi se lahko glede na nemško študijo konzumirali le na sedežih, kar pomeni veliko nižjo potrošnjo. Če povzamemo – ko se bomo končno le lahko odpravili na koncert, bomo lahko poplesavali le na stolu, prepevali pa z masko na obrazu.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Avgusta je koncert v Areni Leipzig obiskalo približno 1500 prostovoljcev, ki so raziskovalcem pomagali bolje razumeti obnašanje virusa na javnih prireditvah. Študijo Restart-19 je organizirala univerza Martin Luther Halle-Wittenberg, odvila pa se je v treh različicah. V prvem scenariju se udeleženci raziskave niso držali priporočenih medsebojnih razdalj, medtem ko so v drugem raziskovalci omogočili več vstopnih točk v areno, da bi tako preprečili gnetenje večjega števila ljudi. V tretji simulaciji pa je bil obisk koncerta omogočen manjšemu številu udeležencev, ki so striktno upoštevali priporočeno medsebojno razdaljo. Vsi udeleženci so morali pred sodelovanjem v raziskavi predložiti negativen test na koronavirus ter ves čas prireditve nositi maske. Vsak od udeležencev je prejel elektronsko sledilno napravo, ki je natančno beležila gibanje in stike po areni, razkužilnim sredstvom pa so znanstveniki dodali fluorescentno barvilo, na podlagi česar so lahko določili mesta, ki so se jih udeleženci najpogosteje dotikali. Raziskovalci so uporabili tudi napravo za proizvajanje dima, ki je na koncertih zaradi vizualnega učinka pogosto uporabljena – s tem so poskušali opazovati gibanje zraka v dvorani.
Konec preteklega tedna so nemški raziskovalci objavili svoja dognanja, ki pa v zgodnji prihodnosti še ne bodo obrodila svojih sadov, saj se je javno življenje v mnogih državah zaustavilo.
Ugotovili so, da so javne prireditve v zaprtih prostorih relativno varne, a le, če se odvijejo v skladu s priporočili in brezhibno higieno. Za varen obisk koncerta v času koronavirusa izpostavljajo naslednje ugotovitve:
V primeru, da se organizatorji in obiskovalci tega držijo, ima obisk tovrstnih koncertov nizko stopnjo tveganja za okužbo s koronavirusom, so na podlagi rezultatov eksperimenta prepričani avtorji raziskave. Čeprav so rezultati raziskave dobra novica za ljubitelje koncertov, odprtja koncertnih prizorišč vsaj v kratkem ne gre pričakovati. Luči na koncu tunela organizatorji koncertov še ne vidijo. Večina koncertnih prizorišč nima infrastrukture, ki bi omogočala izpeljavo dogodkov, kot jo priporočajo nemški strokovnjaki. Še večja težava pa je priporočilo za manj številčni obisk koncertov – mnogi koncertni organizatorji morajo namreč za finančno vzdržno prireditev zapolniti celotno prizorišče. Prav tako je pomemben finančni vir prireditev tudi prodaja pijače in hrane, ki bi se lahko glede na nemško študijo konzumirali le na sedežih, kar pomeni veliko nižjo potrošnjo. Če povzamemo – ko se bomo končno le lahko odpravili na koncert, bomo lahko poplesavali le na stolu, prepevali pa z masko na obrazu.
Poslušalci, prosimo za sodelovanje. Predstavljajte si, da nagovarjate blizu 100.000 poslušalcev. Imate pa 30s. Povejte, kako ta čas preživljate vi in dodajte besedo spodbude ostalim. Več na val202.si.
Že kar nekaj dni se vrstijo pozivi, da zaradi hitrega širjenja virusa ostanete doma, če poti naokrog niso res nujne. Ob tem pa se je v preteklih dneh redko kdo vprašal, kaj je s tistimi, ki doma nimajo. Brezdomci so v teh časih zelo ranljiva skupina. Dnevni centri za brezdomce se morajo s ponedeljkom zapreti, drugih natančnejših navodil pa organizacije, ki pomagajo brezdomcev, še niso dobile, pravi Bojan Kuljanac, predsednik društva Kralji ulice, ki opozarja, da so v Italiji brezdomci trenutno v zelo slabem položaju.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti. Prvi je pojem izgorelost zapisal Herbert Freudenberger, leta 1974. Pojem naj bi temeljil na romanu A Burn - Out Case, pisatelja Graham Greena, iz leta 1960. Literarno delo opisuje izmučenega arhitekta, ki pusti službo in se zateče k življenju v afriško džunglo. Svetovna zdravstvena organizacija pojasnjuje, da je izgorelost pojav, povezan z delom, za katerega lahko posameznik poišče zdravniško pomoč - ni pa bolezensko stanje. Pa gre res zgolj za povezavo z opravljanjem poklica? Če to drži, zakaj izgorevajo, kot jim rečemo, pridni, ubogljivi? Mateja Brežan se je pogovarjala s psihiatrinjo Evo Švagelj.
Italija je po Kitajski druga država, kjer se je koronavirus najbolj razširil. Do pred kratkim je karantena veljala za šestnajst milijonov ljudi predvsem na severu države, zdaj pa je v karanteni celotna država. Kako resno so Italijani sprejeli ukrepe, ki recimo prepovedujejo gibanje zunaj domačega okoliša, ki ga lahko zapuščajo le zaradi službenih obveznosti? Kako so založene trgovine, kako deluje javni prevoz, kaj prinaša iniciativa Digitalna solidarnost? O vseh tegobah in vsakodnevnih zagatah, ki jih našim zahodnim sosedom prinaša novi virus, smo se pogovorili z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem.
Gramofonske oziroma vinilne plošče so že desetletja zatočišče ljubiteljev glasbe. Čeprav se je na prelomu tisočletja zdelo, da so za vedno izginile, smo v zadnjih letih priča vnovičnemu trendu rasti in popularnosti. Nove generacije po vinilu segajo zaradi staršev, poze ali česa tretjega. “Enkrat vinil, vedno vinil” je ena izmed stereotipnih izjav, ki ji po navadi sledi prepričevanje o boljšem zvoku, ki se posledično konča tudi z opisom obreda poslušanja glasbe z vinila.
Da je šport izjemno pomemben za zdravje slehernika, zagotovo ni treba podrobneje pojasnjevati. Raziskave pa kažejo, da je med nezadostno telesno dejavnimi tudi veliko invalidov različnih starostnih skupin, zato so pri njih tveganja za nastanek bolezni večja. Žal pa nacionalni programi športa in telesne dejavnosti že za otroke in mladostnike invalide niso prilagojeni in zato ne omogocajo enakovredne vključenosti. To je lahko eden od razlogov, da se telesna nedejavnost iz otroštva prenaša v druga starostna obdobja. Pa tudi za odrasle invalide in starostnike, ki bi želeli postati ali ostati dejavni, je obstoječih programov in organizacij, ki bi omogočali tako vadbo, razmeroma malo.
Po poteh prigod in najbolj nenavadnih zgodb odpovedanih koncertov s poslušalci in obiskovalci koncertov.
Predstavljaj si podnebne spremembe, zdaj pa nadeni tem spremembah obraz in glas, kaj bi ti povedale, če bi imele besedo? To so vprašanja, ki jih psihologinja dr. Caroline Hickman z britanske univerze Bath zastavlja otrokom, ko raziskuje njihovo dojemanje podnebnih sprememb. Ugotavlja, da so otroci zaskrbljeni nad prihodnostjo, predstavljajo si apokaliptične scenarije, so tudi že eko anksiozni.
Odnos do žensk se je v zgodovini spreminjal v skladu z družbeno-političnimi okoliščinami. Pred sto leti je šlo predvsem za pozive k volilni pravici žensk in izboljšanju njihovih pogojev dela. Dandanes pa gibanja za pravice žensk že kar nekaj časa ugotavljajo, da formalno-pravna ureditev enakosti ne zadošča za dejansko enakost med spoloma in da je treba za izboljšanje položaja žensk naslavljati še denimo nekatera druga, nemara tudi bolj subtilna vprašanja. Govorimo o socialnih normah, ki so skoraj nevidno zlite z našim vrednostnim sistemom, pa to vztrajanju nasilja nad ženskami ter tudi o nepravičnem socialnem položaju, v katerem se ženske znajdejo veliko pogosteje kot moški. Več pa direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka za enakopravnost Nika Kovač, pesnica in dramatičarka Anja Golob in profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Darja Zaviršek.
Ta teden smo se pogovarjali tudi z žensko, ki je prebila stekleni strop in se kot direktorica zavihtela na najvišji položaj v svojem podjetju. To je naj mlada menedžerka leta 2019 Lucija Sajevec, direktorica AMZS, Avto-moto zveze Slovenije, ki ima dobre izkušnje z uveljavljanjem v pretežno moškem sektorju.
Plačna neenakost je na področju prizadevanj za enakost med spoloma trenutno zagotovo med bolj izpostavljenimi. Po podatkih Evropskega parlamenta ženske v Evropi zaslužijo približno 16 odstotkov manj kot moški, ob čemer je treba pojasniti, da Evropska komisija definira razlike v plači med spoloma kot povprečno razliko pri skupnem zaslužku na uro med moškimi in ženskami. Pri tem je zanimivo, da je Slovenija edina država v Evropi, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Tako je Nataši Štefe v eni od preteklih oddaj Kje pa vas čevelj žuli povedala Jolanta Reingarde, raziskovalka Evropskega inštituta za enakost med spoloma. To je odlomek oddaje, ki jo sicer lahko slišite v celoti na www.val202.si.
Dr. Tina Bregant je zdravnica, znanstvenica, dvakratna specialistka, mama treh otrok. Pravi, da je materinstvo in tradicionalne vrednote skrbi za otroke mogoče povezati s sodobnimi kariernimi težnjami.
Ob vsakodnevnem nizanju novic o grožnji koronavirusa in po drugi strani oblikovanju nove vlade si je izjemen dogodek, ki se je pred dnevi zgodil na nebu, komajda izboril prostor pod medijskimi žarometi. Govorim o predstavi, ki jo je nebu nad Dolenjsko uprizoril meteorid, opazovali pa so ga lahko tudi v sosednJih Hrvaški in Italiji. Kot domnevajo strokovnjaki, naj bi dobršen del kosov, ki so ostali, padli na tla nekje med Goriško vasjo in Trebnjem. Na terenu jih že iščejo, med njimi tudi veliko laikov, zato smo za nekaj napotkov o tem, kako ga prepoznati, prosili strokovnjaka za minerale v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani Miho Jerška. Majo Ratej je najprej zanimalo tisto najnovejše: če je bil včerajšnji alarm, da bi meteorite lahko našli v Beli krajini, upravičen.
Mednarodna klasifikacija bolezni izgorelost povezuje s težavami pri urejanju življenja. Gre za stanje življenjske izčrpanosti, ki vpliva na več ravni. Kje pa se začnejo vzorci, ki človeka pripeljejo do izgorelosti? Kako in koliko pot v izgorelost narekuje že naše otroštvo? Je izgorelost res samo poklicni simptom? Je res, da nekateri izgorijo in drugi ne? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovorila univ. dipl. pedagoginja, sistemska psihoterapevtka Saša Ribič.
Poleg zdravstvenih vprašanj in težav je hitro širjenje koronavirusa odprlo tudi več temeljnih družbenih vprašanj. Kaj se je spremenilo v dojemanju tistih, ki so se okužili, predvsem pa ljudi, ki prihajajo z območij, kjer se virus širi. O tem japonolog in sociolog kulture dr. Luka Culiberg
Največji grški otok v egejskem morju – Lezbos je že od začetka begunske krize leta 2015 najbolj na udaru. Skupaj s Hiosom in Samosom še vedno nosi največje breme prvega stika z Evropsko unijo beguncem in migrantom, ki poskušajo iz Turčije po morju priti v Grčijo. V zadnjih dveh dnevih so razmere povsem ušle izpod nadzora, saj so se s splošno stavko in protesti uprli domačini. Nasprotujejo namreč gradnji novega zaprtega namestitvenega centra na Lezbosu. Tja je poklical Gašper Andrinek.
Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Pogovor z režiserjem in scenaristom filma Betonske sanje Urbanom Zorkom.
"Za katero TV serijo vam je žal, da ste jo že pogledali? Ker je tako dobra, da zavidate tistemu, ki je še ni videl!" Takole se je glasilo izhodiščno vprašanje za naše poslušalce, ki smo jim tokrat dali glavno besedo.
Šli smo med študente, na Fakulteti za družbene vede sta se predavanju pridružila vloger Ciril Komotar in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik, razpravljali smo o vlogi vplivnežev in tradicionalnih medijev.
Neveljaven email naslov