Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študentske družine so tiste izjeme, ki jim država ta hip dovoljuje bivanje v študentskih domovih. Te so stalni dom za približno tretjino študentskih družin. Mlade starše pa so zaostrene epidemiološke razmere postavile pred še večje izzive, med študijem na daljavo morajo namreč skrbeti še za otroke, saj večina malčkov v teh dneh ostaja doma. Kako se študentski starši spopadajo s čustvenimi, partnerskimi in študijskimi izzivi, tudi v primerjavi s preteklostjo, je poizvedela Eva Lipovšek.
Z mladimi starši o izzivih, s katerimi se med drugim valom epidemije spopadajo študentske družine
Študentske družine so izjeme, ki jim država ta hip dovoljuje bivanje v študentskih domovih. Mlade starše pa so zaostrene epidemiološke razmere postavile pred še večje izzive, med študijem na daljavo morajo namreč skrbeti še za otroke, saj večina malčkov v teh dneh ostaja doma. Helena Šijanec je 27-letna študentka družinske in zakonske terapije, ki dopoldneve preživlja skupaj s svojo dvoletno hčerko. Poudarja tudi negativen vidik študija na daljavo ob hkratni skrbi za otroka.
"Malo sem naveličana, utrujena, drugače je, če si ti na faksu s sošolci v živo. Upam, da bomo potrpeli še dva ali tri tedne, potem pa da bi vsaj vaje izvajali v živo."
Popoldne, ko ima Helena Šijanec predavanja na daljavo, skrb za malčico prevzame njen oče Gregor, ki nam je opisal družinsko dinamiko.
"Za nas nove okoliščine pomenijo prostorsko prilagoditev, da lahko Helena v miru spremlja vaje in predavanja, po drugi strani pa nam zato, ker ji ni treba na faks, ostane več skupnega časa."
Družina Šijanec se v primerjavi z eno tretjino študentskih družin ni odločila, da bo njihovo bivališče študentski dom. V Ljubljani sta tem družinam namenjena dva študentska domova v Rožni dolini. V Mariboru študentskim družinam univerza ponuja nekaj stanovanj, Univerza na Primorskem pa takšnih kapacitet tako rekoč nima, saj jim primanjkuje postelj še za navadne študente. Podpredsednica Kluba študentskih družin Slovenije Sanja Mikac na podlagi svoje izkušnje opisuje, kako teče življenje družin v študentskem domu.
"Pri študentskih družinah skoraj ne poznamo poporodne depresije oz. takih stvari, ki doletijo mame. Vsi smo povezani in si pomagamo med sabo in pazimo na otroke, ko ima nekdo faks ali druge obveznosti."
V obdobju zaostrenih epidemioloških razmer so študentske družine ena izmed izjem, ki jim ni bila odrejena izselitev iz študentskega doma do izboljšanja razmer. Mlade družine so zato ostale tam, držati se morajo ukrepov, med katerimi je tudi prepoved druženja. Današnej razmere so veliko študentskih družin pahnile tudi v finančno stisko. Pogosto vsaj eden izmed študentskih staršev dela, največkrat prek študentske napotnice, delo v številnih panogah pa je trenutno okrnjeno.
Študentske družine so tiste izjeme, ki jim država ta hip dovoljuje bivanje v študentskih domovih. Te so stalni dom za približno tretjino študentskih družin. Mlade starše pa so zaostrene epidemiološke razmere postavile pred še večje izzive, med študijem na daljavo morajo namreč skrbeti še za otroke, saj večina malčkov v teh dneh ostaja doma. Kako se študentski starši spopadajo s čustvenimi, partnerskimi in študijskimi izzivi, tudi v primerjavi s preteklostjo, je poizvedela Eva Lipovšek.
Z mladimi starši o izzivih, s katerimi se med drugim valom epidemije spopadajo študentske družine
Študentske družine so izjeme, ki jim država ta hip dovoljuje bivanje v študentskih domovih. Mlade starše pa so zaostrene epidemiološke razmere postavile pred še večje izzive, med študijem na daljavo morajo namreč skrbeti še za otroke, saj večina malčkov v teh dneh ostaja doma. Helena Šijanec je 27-letna študentka družinske in zakonske terapije, ki dopoldneve preživlja skupaj s svojo dvoletno hčerko. Poudarja tudi negativen vidik študija na daljavo ob hkratni skrbi za otroka.
"Malo sem naveličana, utrujena, drugače je, če si ti na faksu s sošolci v živo. Upam, da bomo potrpeli še dva ali tri tedne, potem pa da bi vsaj vaje izvajali v živo."
Popoldne, ko ima Helena Šijanec predavanja na daljavo, skrb za malčico prevzame njen oče Gregor, ki nam je opisal družinsko dinamiko.
"Za nas nove okoliščine pomenijo prostorsko prilagoditev, da lahko Helena v miru spremlja vaje in predavanja, po drugi strani pa nam zato, ker ji ni treba na faks, ostane več skupnega časa."
Družina Šijanec se v primerjavi z eno tretjino študentskih družin ni odločila, da bo njihovo bivališče študentski dom. V Ljubljani sta tem družinam namenjena dva študentska domova v Rožni dolini. V Mariboru študentskim družinam univerza ponuja nekaj stanovanj, Univerza na Primorskem pa takšnih kapacitet tako rekoč nima, saj jim primanjkuje postelj še za navadne študente. Podpredsednica Kluba študentskih družin Slovenije Sanja Mikac na podlagi svoje izkušnje opisuje, kako teče življenje družin v študentskem domu.
"Pri študentskih družinah skoraj ne poznamo poporodne depresije oz. takih stvari, ki doletijo mame. Vsi smo povezani in si pomagamo med sabo in pazimo na otroke, ko ima nekdo faks ali druge obveznosti."
V obdobju zaostrenih epidemioloških razmer so študentske družine ena izmed izjem, ki jim ni bila odrejena izselitev iz študentskega doma do izboljšanja razmer. Mlade družine so zato ostale tam, držati se morajo ukrepov, med katerimi je tudi prepoved druženja. Današnej razmere so veliko študentskih družin pahnile tudi v finančno stisko. Pogosto vsaj eden izmed študentskih staršev dela, največkrat prek študentske napotnice, delo v številnih panogah pa je trenutno okrnjeno.
Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert sta 31-letna videasta, ki sta se po petih letih izkušenj v tujini odločila, da se spet vrneta domov, v Slovenijo. A nista najela stanovanja v Ljubljani, niti ne garsonjere v Kopru. Kupila sta staro, leseno hišo v Novem Kotu, na 800 metrov visoki planoti nad reko Čabranko. Vas skupaj šteje 30 prebivalcev in je do prvega hipermarketa oddaljena 35 kilometrov. V dveh letih sta hišo sama prenovila, dosegla polovično samooskrbo in se lotila projekta Hiša Mandrova, s katerim želita oživiti kulturno dediščino, kulturni turizem in izobraziti mlajše rodove o regenerativnem kmetijstvu in uporabi lesa. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija. Če imata za Aljaža in Evo še kakšno vprašanje, jima ga lahko zastavita na njunem Facebook profilu Hiša Mandrova.
Kljub temu, da je vlada nastope duhovnikom odprla, preden lahko nastopijo tudi drugi, ki bi v teh časih radi nastopali, se tokrat pogovorjamo z župnikom novega kova. Njegove maše na daljavo so v preteklih tednih rušile rekorde gledanosti. Martinu Golobu bi lahko rekli tudi farški influencer.
"Odrasli" smo se hitro navadili novih omejitev in restrikcij, obstaja pa populacija, ki še vedno verjame, da je pravilen odgovor na vprašanje, kje boš za novo leto, ključen za eksistenco. Najstniki. Mladost je norost, čez vodo skače, kjer je most. Kakor so se znašle naše babice v okupirani Ljubljani, se bo mularija znašla tudi letos, ko gre vse narobe in so jim vsi za petami. Vprašali smo jih, kako. Radijski priročnik za starše.
Tradicionalna prireditev Ime leta, ki vsako leto decembra zaokrožuje celoletna projekta Ime tedna in Ime meseca, bo letos v sredo, 23. decembra 2020, potekala nekoliko bolj netradicionalno. Celodnevni posebni radijski program, ki ga bo vodil Rok Kužel, bo posvečen letošnjim dvanajstim nominirancem za ime leta. Ob 16.30 bo sledil koncert v živo Vlada Kreslina, ki ga bomo lahko spremljali tudi v videoprenosu na val202.si. Po koncertu bo sledila slavnostna razglasitev imena leta in prvi intervju z zmagovalko ali zmagovalcem.
Na današnji dan bi svojih 80 let praznoval eden izmed najkontroverznejših modernih skladateljev, kitarist, pevec, vodja benda in borec proti cenzuri ter oster kritik glasbene industrije Frank Zappa. V svoji karieri je izdal 62 albumov, še 53 jih je bilo izdanih posthumno, po letu 1993, ko je umrl za rakom na prostati. Frank Zappa je bil večkrat nominiran za grammyja, leta 1988 pa ga je prejel za najboljši rock instrumentalni nastop na albumu Jazz From Hell. Po smrti je dobil svoje mesto v Rock and Roll Hall of Fame, podelili so mu tudi grammyja za življenjsko delo. Tudi revija Rolling Stone ga je uvrstila na lestvico stotih najboljših glasbenikov vseh časov. Novembra letos je ob 80. obletnici rojstva izšel tudi nov dokumentarni film o njegovem življenju in delu Zappa. Foto: Bill Gubbins
Klara Širovnik, Jaka Smerkolj Simoneti in Luka Volk so razmišljali o medijih in odločevalcih, o spremembah v družbi in osebnih izkušnjah spopadanja z epidemijo. Kako konkretno so sprejeti ukrepi za obvladovanje koronavirusa vplivali na mlade? Kako so doživljali politične in druge pritiske na medije in kulturni sektor? Kako je zapiranje javnega življenja vplivalo na njihovo delo in izobraževanje? Kaj si želijo in česa ne v letu 2021? Kaj so ta hip največja bremena družbe in za kaj bi se morali odločeneje boriti?
Matej Peljhan je mladost preživel na Colu, danes živi v Ljubljani. Po poklicu je klinični psiholog z zasebno prakso. V otroštvu je doživel nezgodo z ubojnim sredstvom iz druge svetovne vojne in postal invalid, brez desne roke in očesa. Kljub vsemu je uspešno dokončal študij in si ustvaril družino, ves čas je aktiven športnik. Pred leti se je navdušil za fotografijo in hitro opozoril nase z inovativnimi pristopi. Za serijo fotografij z naslovom Mali princ, oziroma za istoimenski kratki film, je leta 2015 na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za posebne dosežke. Fotografijo uporablja tudi kot terapevtski pripomoček, je soustanovitelj Zavoda za fotografsko terapijo. Pred kratkim je predstavil serijo fotografij o koronakrizi, s katero na zanimiv in slikovit način predstavlja naše soočanje s pandemijo. Ob nedavnem obisku v rodnem Colu, ga je na klepet povabil Sandi Škvarč.
Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Neveljaven email naslov