Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšno je duševno stanje mladih v času zaprtja javnega življenja? Kako se spopadajo z morebitnimi duševnimi stiskami v koronakrizi? Kako ocenjujejo komunikacijo ukrepov in nagovarjanje mladih s strani odločevalcev? Komu se lahko zaupajo? Sproščajo frustracije tudi s kršitvijo vladnih ukrepov ali jim sledijo in jih spoštujejo? O tem razpravljajo Tadej Jezernik, Sanja Zupančič in Klara Jurečič.
Kako se mladi spopadajo z duševnimi stiskami v koronakrizi? Kako ocenjujejo komunikacijo ukrepov in nagovarjanje mladih? Na koga se lahko zanesejo?
Kakšno je duševno stanje mladih v času zaprtja javnega življenja? Kako se spopadajo z morebitnimi duševnimi stiskami v koronakrizi? Kako ocenjujejo komunikacijo o uvedbi ukrepov in kako komunikacijo odločevalcev z mladimi? Komu se lahko zaupajo? Sproščajo frustracije tudi s kršitvijo vladnih ukrepov ali jim sledijo in jih spoštujejo?
Če ste v psihični stiski ali poznate koga, ki je potrt, se počuti nevredno, obupano ali naveličano, poiščite pomoč. Telefonske številke smo objavili tukaj. Za psihološko podporo ob epidemiji lahko pokličete tudi na 080 51 00, in to 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Tadej Jezernik, študent uprave na Fakulteti za upravo, vodja razpisnega dela na Zvezi Škis, član nadzornega odbora Sindikata Mladi Plus, nekdanji junior ambasador Unicefa. Ukvarja se z zagovorništvom, okoljem in mednarodnim sodelovanjem. Je tudi avtor odprtega pisma, v katerem je zapisal: "Sit sem, da mi pravijo, da mladi vedno zmoremo. Da se mladim lahko vedno vse vzame. Da smo mladi vedno vsega krivi. Da smo mladi vedno najbolj neodgovorni. Da mladi širimo virus. Da mladih nič ne zanima. Da na mladih lahko 'šparamo'. Da lahko mladi vedno potrpijo."
"Trenutno mentalno, psihično zdravje mladih trpi. Tudi dijaki se ne morejo družiti in bojim se, da trenutno nastaja neka koronageneracija, da ji bo to manjkalo. In vse to se nabira in slej ko prej udari ven. Mladi so spet nasankali. Vladno komuniciranje ni komuniciranje, ker komuniciranje je komuniciranje vsaj dveh strani. To je enostransko izražanje tega, kar vlada sprejema. Kar po internetu. Mladim bi bilo pomembneje, kot da imamo govornika, ki vidi vse skozi pesimistično prizmo, da bi zapisal ali izrekel kako spodbudo. Ne pa, naj mladi počakajo s stiskanjem na klopci in kaj jaz vem. Če bi bila kaka spodbudna beseda, bi marsikdo jemal stvari bolj resno, ok, razumem situacijo. Se pa ne morem strinjati, da so mladi tisti, ki širijo virus zaradi svojih dejavnosti in ker so mladi, to pa pač ne drži. Sanacija posledic koronakrize bo dolgotrajna in predvsem draga. Vlada bi lahko trenutno več denarja namenila organizacijam, ki pomagajo mladim pri duševnem zdravju, lahko bi namenili več pozornosti temu. Ne vem, zakaj obstaja takšna stigma, tudi fantje in moški se pogovarjamo o duševnem zdravju. Mogoče velja to tradicionalno prepričanje, da moški ne bi smeli jokati, kazati čustev, ker morajo biti močni in igrati neko močno vlogo. A so ravno tako ljudje. Če si v stiski, je normalno, da to pokažeš in poiščeš pomoč, če vidiš, da ne zdržiš, da zadevam nisi kos sam, obstajajo institucije, društva, telefonski centri, ki ti lahko ustrezno svetujejo in pomagajo."
Sanja Zupančič, študentka prvega letnika magistrskega študija psihologije v Mariboru. Je tutorka na Oddelku za psihologijo, pravi, da je komunikacijski most med študenti in člani oddelka ter prva pomoč študentom glede kakršnih koli študijskih vprašanj. Je tudi predsednica Društva študentov psihologije in članica skupine Svetovalnica, v sklopu katere študentje višjih letnikov psihologije ljudem v stiski ponujajo brezplačne pogovore. Ker je tematika duševnega zdravja zares pomembna, si prizadeva za zmanjševanje stigme duševnih bolnikov s sodelovanjem pri skupini Mind the mind. Skupina izvaja interaktivne delavnice za učence in dijake. Je tudi članica projekta študentov psihologije, ki mlade ozaveščajo o virih pomoči, pripravljajo interaktivne delavnice in delujejo preventivno na področju samomorilnega vedenja.
"Vse bolj se poudarja pomen duševnega zdravja, navsezadnje vsak tretji človek v življenju zboli za duševno motnjo. Pri starejših generacijah je stigme še vedno nekoliko več, a po navadi izvira iz neizobraženosti ali nerazumevanje tega področja. Včasih so imeli psihiatrične bolnišnice in obisk psihiatra drugačno konotacijo kot danes. Poudarila bi, kako problematično je to pri moških, ker je duševno zdravje še vedno tabujska tema zaradi stereotipne vzgoje: ti si že velik fantek, ne smeš jokati. To se kaže v grozljivi statistiki, skoraj 90 odstotkov samomorov storijo moški, po navadi zato, ker neradi izražajo stisko, jo priznajo, kaj šele, da bi poiskali pomoč. Vsi imamo na neki način stisko zaradi takih ali drugačnih zadev in pravilno je, da v takih trenutkih poiščemo pomoč. Bi pa želela opozoriti na problematiko čakalne dobe, ta je predolga, trenutno omejevanje zdravstvenih storitev pa k temu ne pripomore prav veliko. Te dolge vrste s pridom izkoriščajo samooklicani strokovnjaki. Dandanes lahko vsakdo odpre espe in ponudi svetovanje, to fino zaračuna, klientu pa naredi več škode kot koristi. Vsak naj se pred obiskom terapevta pozanima o njegovi kredibilnosti in izobrazbi. Obstajajo pa tudi dobre prakse. Študentski domovi v Mariboru so nam v prvem valu ponudili pomoč: vodeno meditacijo, tehnike sproščanja. Skušali so nas opolnomočiti s tehnikami za boljše duševno zdravje. Sem tudi tutorka na oddelku za psihologijo in brucem je seveda težko, ker se med seboj ne poznajo, zato smo jim prek Zooma organizirali spoznavni večer."
Klara Jurečič, študentka biotehnologije, ki jo zanima znanost, še posebej približevanje znanosti širši javnosti. Že eno leto sodeluje pri znanstveni redakciji Radia Študent, v preteklosti pa je vodila tudi različne naravoslovne delavnice za mlade. Veliko svojega časa nameni tudi študentskemu "aktivizmu", tako je že dobri dve leti članica Študentskega sveta stanovalcev, povedano preprosteje, sopredstavnica študentskega doma. V tem delu vztraja, saj poudarja, da so študenti velikokrat prezrti, ŠSS pa obravnava študente in stanovanjsko problematiko. V prostem času se rada odpravi v kino ali obišče manjši koncert, v koronakrizi je več časa namenila branju in sprehodom. Uživa v naravi in vrtnarjenju, med prvo karanteno si je čas krajšala na vrtu. Doma ima mačje prijateljice, v ljubljanski študentski sobi pa police zasedajo zanimive rastline.
"Pri ŠSS (Študentski svet stanovalcev) smo že marca opozorili na nekatere vidike vladnih ukrepov in pozvali k dialogu, a bili celo poletje postavljeni na stranski tir. Šele z drugim valom in zapiranjem, ko se je ponovila zgodba in je bilo spet treba opozoriti na zapostavljene izjeme, smo prišli do točke, ko se je morda začel dialog. Vladna komunikacija se mi zdi v trenutnih razmerah na splošno slaba: za mlade in druge. Ukrepi niso bili konkretno razloženi, nihče ni povedal: ta ukrep smo sprejeli zato in zato. Če bi bili predstavljeni na tak način, bi marsikateri posameznik ravnal drugače, morda bolj odgovorno. Vsi pričakujejo spoštovanje in sledenje ukrepom, nihče pa ne razmisli, v kakšnem položaju smo se znašli, da bi nam hkrati ponudili še pomoč. Težko je slediti ukrepom, ko niti ne veš, kaj se dogaja, ko ne zmoreš spremljati sveta okoli sebe. Posledica, ki me skrbi, je tudi znanje. Vem, da se fakultete trudijo, a se je izgubil stik v živo. To, da pogledaš demonstracijo doma, ne more nadomestiti tega, da delaš v laboratoriju v živo, samostojno. Ne vem, kaj bo to pomenilo, ko bomo iskali službo, ker bo izkušnja študija čisto drugačna."
Kakšno je duševno stanje mladih v času zaprtja javnega življenja? Kako se spopadajo z morebitnimi duševnimi stiskami v koronakrizi? Kako ocenjujejo komunikacijo ukrepov in nagovarjanje mladih s strani odločevalcev? Komu se lahko zaupajo? Sproščajo frustracije tudi s kršitvijo vladnih ukrepov ali jim sledijo in jih spoštujejo? O tem razpravljajo Tadej Jezernik, Sanja Zupančič in Klara Jurečič.
Kako se mladi spopadajo z duševnimi stiskami v koronakrizi? Kako ocenjujejo komunikacijo ukrepov in nagovarjanje mladih? Na koga se lahko zanesejo?
Kakšno je duševno stanje mladih v času zaprtja javnega življenja? Kako se spopadajo z morebitnimi duševnimi stiskami v koronakrizi? Kako ocenjujejo komunikacijo o uvedbi ukrepov in kako komunikacijo odločevalcev z mladimi? Komu se lahko zaupajo? Sproščajo frustracije tudi s kršitvijo vladnih ukrepov ali jim sledijo in jih spoštujejo?
Če ste v psihični stiski ali poznate koga, ki je potrt, se počuti nevredno, obupano ali naveličano, poiščite pomoč. Telefonske številke smo objavili tukaj. Za psihološko podporo ob epidemiji lahko pokličete tudi na 080 51 00, in to 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Tadej Jezernik, študent uprave na Fakulteti za upravo, vodja razpisnega dela na Zvezi Škis, član nadzornega odbora Sindikata Mladi Plus, nekdanji junior ambasador Unicefa. Ukvarja se z zagovorništvom, okoljem in mednarodnim sodelovanjem. Je tudi avtor odprtega pisma, v katerem je zapisal: "Sit sem, da mi pravijo, da mladi vedno zmoremo. Da se mladim lahko vedno vse vzame. Da smo mladi vedno vsega krivi. Da smo mladi vedno najbolj neodgovorni. Da mladi širimo virus. Da mladih nič ne zanima. Da na mladih lahko 'šparamo'. Da lahko mladi vedno potrpijo."
"Trenutno mentalno, psihično zdravje mladih trpi. Tudi dijaki se ne morejo družiti in bojim se, da trenutno nastaja neka koronageneracija, da ji bo to manjkalo. In vse to se nabira in slej ko prej udari ven. Mladi so spet nasankali. Vladno komuniciranje ni komuniciranje, ker komuniciranje je komuniciranje vsaj dveh strani. To je enostransko izražanje tega, kar vlada sprejema. Kar po internetu. Mladim bi bilo pomembneje, kot da imamo govornika, ki vidi vse skozi pesimistično prizmo, da bi zapisal ali izrekel kako spodbudo. Ne pa, naj mladi počakajo s stiskanjem na klopci in kaj jaz vem. Če bi bila kaka spodbudna beseda, bi marsikdo jemal stvari bolj resno, ok, razumem situacijo. Se pa ne morem strinjati, da so mladi tisti, ki širijo virus zaradi svojih dejavnosti in ker so mladi, to pa pač ne drži. Sanacija posledic koronakrize bo dolgotrajna in predvsem draga. Vlada bi lahko trenutno več denarja namenila organizacijam, ki pomagajo mladim pri duševnem zdravju, lahko bi namenili več pozornosti temu. Ne vem, zakaj obstaja takšna stigma, tudi fantje in moški se pogovarjamo o duševnem zdravju. Mogoče velja to tradicionalno prepričanje, da moški ne bi smeli jokati, kazati čustev, ker morajo biti močni in igrati neko močno vlogo. A so ravno tako ljudje. Če si v stiski, je normalno, da to pokažeš in poiščeš pomoč, če vidiš, da ne zdržiš, da zadevam nisi kos sam, obstajajo institucije, društva, telefonski centri, ki ti lahko ustrezno svetujejo in pomagajo."
Sanja Zupančič, študentka prvega letnika magistrskega študija psihologije v Mariboru. Je tutorka na Oddelku za psihologijo, pravi, da je komunikacijski most med študenti in člani oddelka ter prva pomoč študentom glede kakršnih koli študijskih vprašanj. Je tudi predsednica Društva študentov psihologije in članica skupine Svetovalnica, v sklopu katere študentje višjih letnikov psihologije ljudem v stiski ponujajo brezplačne pogovore. Ker je tematika duševnega zdravja zares pomembna, si prizadeva za zmanjševanje stigme duševnih bolnikov s sodelovanjem pri skupini Mind the mind. Skupina izvaja interaktivne delavnice za učence in dijake. Je tudi članica projekta študentov psihologije, ki mlade ozaveščajo o virih pomoči, pripravljajo interaktivne delavnice in delujejo preventivno na področju samomorilnega vedenja.
"Vse bolj se poudarja pomen duševnega zdravja, navsezadnje vsak tretji človek v življenju zboli za duševno motnjo. Pri starejših generacijah je stigme še vedno nekoliko več, a po navadi izvira iz neizobraženosti ali nerazumevanje tega področja. Včasih so imeli psihiatrične bolnišnice in obisk psihiatra drugačno konotacijo kot danes. Poudarila bi, kako problematično je to pri moških, ker je duševno zdravje še vedno tabujska tema zaradi stereotipne vzgoje: ti si že velik fantek, ne smeš jokati. To se kaže v grozljivi statistiki, skoraj 90 odstotkov samomorov storijo moški, po navadi zato, ker neradi izražajo stisko, jo priznajo, kaj šele, da bi poiskali pomoč. Vsi imamo na neki način stisko zaradi takih ali drugačnih zadev in pravilno je, da v takih trenutkih poiščemo pomoč. Bi pa želela opozoriti na problematiko čakalne dobe, ta je predolga, trenutno omejevanje zdravstvenih storitev pa k temu ne pripomore prav veliko. Te dolge vrste s pridom izkoriščajo samooklicani strokovnjaki. Dandanes lahko vsakdo odpre espe in ponudi svetovanje, to fino zaračuna, klientu pa naredi več škode kot koristi. Vsak naj se pred obiskom terapevta pozanima o njegovi kredibilnosti in izobrazbi. Obstajajo pa tudi dobre prakse. Študentski domovi v Mariboru so nam v prvem valu ponudili pomoč: vodeno meditacijo, tehnike sproščanja. Skušali so nas opolnomočiti s tehnikami za boljše duševno zdravje. Sem tudi tutorka na oddelku za psihologijo in brucem je seveda težko, ker se med seboj ne poznajo, zato smo jim prek Zooma organizirali spoznavni večer."
Klara Jurečič, študentka biotehnologije, ki jo zanima znanost, še posebej približevanje znanosti širši javnosti. Že eno leto sodeluje pri znanstveni redakciji Radia Študent, v preteklosti pa je vodila tudi različne naravoslovne delavnice za mlade. Veliko svojega časa nameni tudi študentskemu "aktivizmu", tako je že dobri dve leti članica Študentskega sveta stanovalcev, povedano preprosteje, sopredstavnica študentskega doma. V tem delu vztraja, saj poudarja, da so študenti velikokrat prezrti, ŠSS pa obravnava študente in stanovanjsko problematiko. V prostem času se rada odpravi v kino ali obišče manjši koncert, v koronakrizi je več časa namenila branju in sprehodom. Uživa v naravi in vrtnarjenju, med prvo karanteno si je čas krajšala na vrtu. Doma ima mačje prijateljice, v ljubljanski študentski sobi pa police zasedajo zanimive rastline.
"Pri ŠSS (Študentski svet stanovalcev) smo že marca opozorili na nekatere vidike vladnih ukrepov in pozvali k dialogu, a bili celo poletje postavljeni na stranski tir. Šele z drugim valom in zapiranjem, ko se je ponovila zgodba in je bilo spet treba opozoriti na zapostavljene izjeme, smo prišli do točke, ko se je morda začel dialog. Vladna komunikacija se mi zdi v trenutnih razmerah na splošno slaba: za mlade in druge. Ukrepi niso bili konkretno razloženi, nihče ni povedal: ta ukrep smo sprejeli zato in zato. Če bi bili predstavljeni na tak način, bi marsikateri posameznik ravnal drugače, morda bolj odgovorno. Vsi pričakujejo spoštovanje in sledenje ukrepom, nihče pa ne razmisli, v kakšnem položaju smo se znašli, da bi nam hkrati ponudili še pomoč. Težko je slediti ukrepom, ko niti ne veš, kaj se dogaja, ko ne zmoreš spremljati sveta okoli sebe. Posledica, ki me skrbi, je tudi znanje. Vem, da se fakultete trudijo, a se je izgubil stik v živo. To, da pogledaš demonstracijo doma, ne more nadomestiti tega, da delaš v laboratoriju v živo, samostojno. Ne vem, kaj bo to pomenilo, ko bomo iskali službo, ker bo izkušnja študija čisto drugačna."
42.000 kilometrov je prepotoval v enem mesecu. 186 ur preživel v zraku. Med letom je opazoval brezmejne oceane in prostrane puščave, se izogibal nevihtam in premagoval ovire, ki jih postavlja človek. Matevž Lenarčič je občutil, kako velik je v resnici naš planet. V pogovoru deli svoja spoznanja in poglede na svet.
GARBAGE - EMPTY SHEARWATER - BACKCHANNELS TEGAN & SARA - U-TURN FLORRIE - REAL LOVE NAPRAVI MI DETE - NAPOLEON SEVDALIZA - MARILYN MONROE DVSN - SEPt. 5TH TOKYO POLICE CLUB - NOT MY GIRL PLEASURE BEACH - MAGIC MOUNTAIN RACHEL SAGE - TRY TRY TRY SARA HARTMAN - TWO FEET OFF THE GROUND BLOSSOMS - GETAWAY BEAR HANDS - 2 AM NIKI & THE DOVE - COCONUT KISS MIND ENTERPRISES - GIRLFRIEND ALUNAGEORGE - I REMEMBER BOB MOSES - BEFORE I FALL TOOTHLESS - TERRA JAMES CHATBURN - CRACKS AND BREAKS IDER - SORRY LENA FAYRE - THIS WORLD
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti … O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss "Fant, pobratim smrti") in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
Letošnjo Pulitzerjevo nagrado za fotografijo so si razdelili fotografi New York Timesa in tiskovne agencije Reuters za fotografije o evropski migrantski krizi. Med nagrajenimi je tudi slovenski fotograf Srdjan Živulović, ki je sodeloval z Reutersom. Njegova fotografija, posneta 20. oktobra lani na obrobju Brežic, prikazuje prebežnike na poti: “Nagrajena fotografija prikazuje eksodus in dvoličnost politike, ki kroji življenje.”
HONNE FEAT. IZZY BIZU - SOMEONE THAT LOVES YOU ARTHUR BEATRICE - EVERY CELL BIFFY CLYRO - WOLVES OF WINTER BLOC PARTY - VIRTUE GALLANT - WEIGHT IN GOLD GALLANT - EPISODES BRIAN FALLON - ROSEMARY PJ HARVEY - THE COMMUNITY OF HOPE THE 1975 - IF I BELIEVE YOU SNAKEHIPS FEAT. ANDERSON .PAAK - MONEY ON ME JUNESHELEN - BEAUTIFUL EMOTIONS CARLY RAE JEPSEN - BOY PROBLEMS YUMI ZOUMA - KEEP IT CLOSE M83 - GO! M83 - DO IT, TRY IT THE TEMPER TRAP - FALL TOGETHER NIKI & THE DOVE - YOU STOLE MY HEART AWAY MICHAEL KIWANUKA - LOVE & HATE EDITORS - FORGIVENESS ERIC HASSLE - IF YOUR MAN ONLY KNEW ALMA - WICKED JMSN - MOST OF ALL BAT FOR LASHES - IN GODS HOUSE
V starosti 53 let je v Makedoniji med gledališko vajo nepričakovano umrl mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Tomaž Pandur. "Tukaj ne moreš lagat, tukaj se ne moreš pretvarjat, ne moreš iskat ničesar od zunaj, to so impulzi, preverjanje načina razmišljanja," je v oddaji Proti etru leta 2012 o režiserskem delu razmišljal Tomaž Pandur. Za svoje delo prejel številne nagrade, njegovi gledališki spektakli pa so odmevali tako na domačem kot tujem prizorišču.
Frank Turner, punk rock trubadur, se po skoraj dveh letih vrača v Kino Šiško. V bistvu bo šlo za pravo fešto, saj se mu bodo poleg njegovih The Sleeping Souls pridružili še Almeida, Darko in Ducking Punches. Pred tem pa si je Frank vzel čas tudi za Val202 in z akustično kitaro obiskal naš studio.
A LOVE SONG\t\t\t\t\tLADYHAWKE\t\t YOU WERE RIGHT\t\t\t\t\tRUFUS\t\t EMPTY STREETS\t\t\t\t\tKAKKMADDAFAKKA\t GET BACK\t\t\t\t\t\tMEMORYHOUSE\t\t THING CALLED LIFE \t\t\t\t ELLIPHANT\t DON’T WORRY ABOUT ME\t\t\t FRANCES\t FREE\t\t\t\t\t\tBROODS\t\t\t\t SWIM\t\t\t\t\t\tFICKLE FRIENDS\t\t BECAUSE I ASKED YOU\t\t\t\t ELEANOR FRIEDBERGER GOLDEN DAYS\t\t\t\t\tWHITNEY\t\t JESSICA\t\t\t\t\t\tNZCA LINES\t\t SILHOUETTES\t\t\t\t\tAQUILO HANDCLAP\t\t\t\t\t\tFITZ AND THE TANTRUMS IWITW\t\t\t\t\t\tTHOSS BREAKFAST\t\t\t\t\t\tANTEROS\t\t OUT OF TIME\t\t\t\t\t VANESSA ELISHA\t (FEELING LIKE A) DEMON AGAIN \t\t PRIMAL SCREAM\t BENEATH THE CONCRET\t\t\t\t LUH\t ALRIGHT\t\t\t\t\t\tPONY PONY RUN RUN\t\t TWENTYTHOUSANDFEET\t\t\t EXES\t SEE ME, LOVE ME\t\t\t\t\tCOVES ANYWHERE \t\t\t\t\t\tGRAND PAVILION FEAT. LORETTA ANGUS TOO DEEP\t\t\t\t\t\tDVSN\t\t BABY\t\t\t\t\t\tANNA OF THE NORTH\t\t ONLY\t\t\t\t\t\tRY X\t
Zakaj povprečna slovenska Mojca vliva hektolitre dišav v vsako žehto, zakaj povprečni slovenski Boštjan želi dišati na vsakem joggingu?
BLACK MAN IN A WHITE WORLD\t\tMICHAEL KIWANUKA WOLVES OF WINTER\t\t\tBIFFY CLYRO\t B'S & H'S\t\t\t\tJHENE AIKO\t WHAT IF I GO\t\t\tMURA MASA\t\t\t DRONE BOMB ME\t\t\tANOHNI\t LONELY SOULS\t\t\tMALIDAH\t MIRRORS\t\t\t\tMALIDAH\t\t MESSIAH\t\t\t\tMALIDAH LIES\t\t\t\tMALIDAH\t\t YOU ARE\t\t\t\tMALIDAH\t\t GOLD\t\t\t\tMALIDAH\t\t AVIATION\t\t\t\tTHE LAST SHADOW PUPPETS\t DENISE, DON'T WANNA SEE YOU CRY\t NIGHT MOVES\t VV VIOLENCE\t\t\tJESSY LANZA\t JUST\t\t\t\tTAXIDERMY HALL FREEDOM\t\t\t GABRIEL BRUCE\t YOU AND I (RADIO EDIT)\t\t\tPVRIS\t EASIER DAY\t\t\t\tLITTLE GREEN CARS\t\t I DON'T WANNA BE FUNNY ANYMORE\t LUCY DACUS\t GOLD\t\t\t\tKIIARA\t
Avtopilot Toš tokrat o naših športnikih in uspehih slovenskih orlov.
THE KNOCKS FEAT. CARLY RAE JEPSEN - LOVE ME LIKE THAT MARISSA NADLER - JANIE IN LOVE BRIAN FALLON - NOBODY WINS RIVVRS - I WILL FOLLOW YOU MALIDAH - LONELY SOULS LANY - WHERE THE HELL ARE MY FRIENDS THE LAST SHADOW PUPPETS - EVERYTHING YOU'VE COME TO EXPECT MINOR VICTORIES - A HUNDRED ROPES AURORA - CONQUEROR BORNS - PAST LIVES LUCIUS - ALMOST MAKES ME WISH FOR RAIN GALLANT - BOURBON NAO - FOOL TO LOVE MATT WOODS - AIN'T NO LOVE TESSA RAE - SEVENTEEN EXES - 18 CHELSEA LANKES - BULLET MYSTERY JETS - BUBBLEGUM VÖK - WAITING BIBIO - TOWN & COUNTRY FALLULAH - PERFECT TENSE FALLULAH - SLOW LOVE FALLULAH - I.L.W.A.D.
Neveljaven email naslov