Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik.
14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Ob slovenskem dnevu znakovnega jezika smo se pogovarjali z mag. Tino Grošelj, urednico oddaje Prisluhnimo tišini, ki je letos obeležila 40 let
Okvaro sluha najhitreje zaznamo pri razumevanju tujih jezikov, nato pri pogovoru, ko kakšne črke ne zaznamo več in zamenjamo pomen, na primer nekdo nas prosi, da prinesemo čips, pa mu prinesemo pips.
V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik.
14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik.
14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Ob slovenskem dnevu znakovnega jezika smo se pogovarjali z mag. Tino Grošelj, urednico oddaje Prisluhnimo tišini, ki je letos obeležila 40 let
Okvaro sluha najhitreje zaznamo pri razumevanju tujih jezikov, nato pri pogovoru, ko kakšne črke ne zaznamo več in zamenjamo pomen, na primer nekdo nas prosi, da prinesemo čips, pa mu prinesemo pips.
V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik.
14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Slovenski raziskovalci so skupaj s kolegi iz tujine na sledi učinkovitemu škropivu! Odkritje v industrijski praksi odpira možnost za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov in s tem bolj ciljano zaščito pred nekaterimi rastlinskimi boleznimi. V raziskavi so ugotovili, kako poteka prvi korak poškodb rastlinskih celic, ki jih povzročajo toksični proteini NLP. Pri delu so uporabili lastno znanje o lipidih in proteinih. Raziskavo je objavila prestižna znanstvena revija Science! Pojasnjujeta dr. Vesna Hodnik in dr. Gregor Anderluh.
Predstavljamo skladbo Veter iz Grčije. Skladbo, ki jo je iz vreče potegnil Mariborčan Nino. Nino Vreča.
Kupili smo nov televizor, pridemo domov, se udobno namestimo na kavč in si želimo pogledati našo najljubšo serijo, televizor pa se ne prižge. Praviloma bi vsakdo ob tem takoj pomislil na uveljavljanje garancije, pri tem pa pozabil, da ima pravico do uveljavitve stvarne napake, pravi Matjaž Jakin, svetovalec pri ZPS-ju. To pravico imamo pri nakupu katerega koli izdelka, ki ne deluje, če nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo. Pa četudi gre v tem primeru samo za jogurt, ki ni bil pravilno zaprt.
V okviru razpisa Imamo novo glasbo predstavljamo Uršulo Ramoveš in fante z Jazbecove grape ter njihov komad Dobri kamni.
Andrej je prosil sledilce na omrežju Twitter, da zapišejo svojo najljubšo pesem in album iztekajočega se leta. Nabor je bil raznolik in na trenutke čudovit. Pod črto, 99 odstotkov zapisanega Val 202 ponuja v svojih glasbenih opremah, tako, da se zdi, da smo oboji na pravi poti.
Za njegov “projekt” ga je država nagradila s 40 urami družbenokoristnega dela. Dokazal je, kako preprosto je v Sloveniji in Evropi ponarediti klasičen podpis in v diplomi na fakulteti za elektrotehniko iskal praktične rešitve za boljšo zaščito naših dokumentov. Pred časom je stažiral v varnostni službi evropskega parlamenta, kmalu se po ideje in izzive spet odpravlja na Japonsko, v domači gorenjski vasi vodi gasilsko društvo in tudi tam skuša uvesti nove pristope in tehnologije. Florjan Praprotnik je s svojo nenavadno zgodbo zmagal na drugem Znanstvenem slamu, ki ga organizira Znanost na cesti.
Celoten pogovor oddaje Kje pa vas čevelj žuli? - Po azbestu “sosežiganje” nevarnih odpadkov
Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika.
Rod Stewart je znan po unikatnem hripavem tenorju, v glasbi pa vešče krmari medi čutnimi pop baladami in poskočnim rock’n’roll. Velja za enega najimenitnejših rock vokalistov našega časa. V karieri je presegel število 100 milijonov prodanih albumov, glasbeni svet mu bo tako vedno hvaležen za številne uspešnice, kot so Maggie May, You Wear It Well, Sailing, Tonight’s the Night (Gonna Be Alright), I Don’t Want to Talk About It, Hot Legs, Da Ya Think I’m Sexy.
V naslovu prispevka je samo nekaj pozdravov s katerimi se pri nas izkazuje lepa navada in del osnovne kulture vsakega človeka – pozdravljanje torej. In ker je 21. november svetovni dan pozdrava, je Aleš Smrekar zavil na ljubljansko filozofsko fakulteto in našel sogovornika, ki bi nam o pozdravih znal povedati marsikaj zanimivega.
Sir Rod Stewart gotovo sodi med najpomembnejša imena šovbiznisa zadnjih desetletij. 2. februarja 2018 prihaja v Zagreb v dvorano Arena. Velja za enega najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov, saj je prodal preko 100 milijonov izvodov albumov. Kar dvakrat so ga uvrstili v Rock and Roll Hall of Fame, v zbirki pa ima tudi eno nagrado grammy. Leta 2016 je za svoje zasluge v glasbi in humanitarnem delu prejel viteški naslov.
Bob Cromwell je informacijski tehnik, ukvarja se s programiranjem in varnostjo na spletu, občasno pa tudi potuje. In se na potovanjih pogosto srečuje tudi s stranišči. Tako je na internetu objavil nekaj fotografij straniščnih školjk. Klikov je bilo veliko, ker obskurne, skorajda tabu reči na spletu pač izzovejo veliko zanimanja.
Devet let pozneje, devet novih songov. Iztok Mlakar se je po predolgem premoru vrnil z novim albumom, ljubezenskim svetim pismom, naslovljenim Porka Eva. Pravi, da je pri izvirnem grehu Eva zanj junakinja, saj naredi usodni korak. “Življenje je vredno, dokler ga raziskuješ.”
Neveljaven email naslov