Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik.
14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Ob slovenskem dnevu znakovnega jezika smo se pogovarjali z mag. Tino Grošelj, urednico oddaje Prisluhnimo tišini, ki je letos obeležila 40 let
Okvaro sluha najhitreje zaznamo pri razumevanju tujih jezikov, nato pri pogovoru, ko kakšne črke ne zaznamo več in zamenjamo pomen, na primer nekdo nas prosi, da prinesemo čips, pa mu prinesemo pips.
V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik.
14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik.
14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Ob slovenskem dnevu znakovnega jezika smo se pogovarjali z mag. Tino Grošelj, urednico oddaje Prisluhnimo tišini, ki je letos obeležila 40 let
Okvaro sluha najhitreje zaznamo pri razumevanju tujih jezikov, nato pri pogovoru, ko kakšne črke ne zaznamo več in zamenjamo pomen, na primer nekdo nas prosi, da prinesemo čips, pa mu prinesemo pips.
V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik.
14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
V Nebulozah tokrat o tem, ali se starši zavedate, kaj vaši otroci počnejo na internetu.
Kaj kupiti učiteljici za darilo ob koncu leta? To je poslušalce Mihi spraševal v torkovih jutranjih nebulozah.
Koncert mlade ljubljanske skupine Čedahuči smo ga posneli aprila letos v Orto baru na njihovem tradicionalnem Festu. Bend je pred razvnetim občinstvom zaigral skoraj ves repertoar s svojih dveh plošč, še prav posebej pa je polna dvorana sprejela uspešnice Če hočeš, grem, Je mimo leto in Geronimo.
Mihi je v torkovih nebulozah preverjal, ali se vam zdi kampanija Ministrstva za zdravje, plešem 0,0 z zapestnicami učinkovita? Kaj je kul nam je nazadnje pokazal tudi sam predsednik države.
Mihi je v torkovih nebulozah preverjal, ali se vam zdi kampanija Ministrstva za zdravje, plešem 0,0 z zapestnicami učinkovita? Kaj je kul nam je nazadnje pokazal tudi sam predsednik države.
Slovenci na Dunaju so spregovorili o slovenskih predstavnikih na Evroviziji.
V prispevku boste slišali izjave članov skupine Buldožer in kustosa razstave Mihe Colnerja. Razkrili so podrobnosti o idejni zasnovi razstave, o njenem pomenu za slovensko popularno glasbeno zgodovino in nekaj zanimivosti z njihove glasbene poti. Razstava bo v Kinu Šiška odprta do 12. junija, v galeriji Photon pa do 17. julija 2015.
Kako se Dunaj pred začetkom prvega polfinala pripravlja na začetek velikega spektakla? Odgovarjajo Roman Horacek, vodja odnosov z javnostmi za ESC15 pri ORF, Ernst Woller, dunajski mestni svetnik in predsednik odbora za kulturo in znanost, The Makemakes, avstrijski predstavniki na Eurosongu in Lidija Wolfmayr Jureš, Slovenka, ki 35 let živi na Dunaju.
Sindrom alu folije - zakaj morajo biti porcije tako velike, da šajtrgo kalamarov vzamemo še za domov, v alu foliji? V nebulozah z Mihijem in poslušalci.
Eden od kandidatov za Ime tedna prejšnji ponedeljek je bil Anej Košorok, osemletni fant, ki je zaradi hude oblike mišične atrofije priklenjen na invalidski voziček. Da bi staršem pomagal zbrati denar za dvigalo, ki ga potrebuje, je napisal, ilustriral in izdal knjigo “Dogodivščine pošastic”. Anejeva zgodba je ganila tudi Franca Gornika, dirigenta in zborovodjo Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki so ga poslušalci izbrali za Ime tedna. Predstavniki zbora so poklicali Anejevega očeta in predlagali, da bi zbor, ki ima že več kot 2000 nastopov, z zagnanim delom pa ohranja izvirno partizansko in domoljubno pesem iz zgodovine zadnjih sto let, pripravil dobrodelni koncert.
Oddaja Klub klubov tokrat prinaša koncert skupine Ana Pupedan, ki ga je ekipa Radia Slovenija posnela v ljubljanskem SiTi teatru, 12. februarja letos. Kvartet spretno krmari od odtrganega rocka do zabavljaških ljudskih viž, katerim vdihuje obešenjaške in rahlo intrigantne tekste. Ravno tukaj so člani Ane Pupedan na prvi posluh izredno direktni, a pozorna ušesa lahko še kako hitro zaznajo bodice in osti, ki so prepotrebne slovenskemu sleherniku, da bi se zganil in zahteval boljše od tega, kar ima. Redakcija Jernej Vene.
Ali res razumemo račune, ki jih plačujemo? Odgovor na to vprašanje je Mihi iskal s poslušalci v torkovih nebulozah.
Čedahuči so sicer še precej sveži, a imajo že veliko privržencev in kot boste slišali, glasno zapojejo s skupino. Severnica, Če hočeš, grem, Ljubo doma in Js in ti so tisti, ki smo jih predvajali danes, v kratem pa sledi tudi posnetek celega koncerta.
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Mihi je s poslušalci iskal odgovor na vprašanje kdo je butl in kako lahko butlu pravzaprav lahko še rečemo na lepši način.
Vas živcirajo avtomatski odzivniki? Ste že kdaj bili 17. v čakalni vrsti? Kako bi bilo, če bi telefonski odzivniki govorili resnico? Z Mihijem v jutranjih nebulozah!
Neveljaven email naslov