Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije. Že dolgo proučuje dogajanje na Poljskem in Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova zadnja je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije
Profesor Wojciech Sadurski že dolgo preučuje dogajanje na Poljskem in v Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova najnovejša je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
"To, kar se na Poljskem dogaja od leta 2015, je samo en korak svetovnega vala populističnega avtoritarizma, to pomeni erozijo demokracije, ne z nasilnim državnim udarom, ampak s postopnimi koraki avtoritarnih vodij, ki so v začetni stopnji na oblast prišli po demokratični poti, potem pa korak za korakom spreminjali pravila igre ter ugrabili državni aparat na način, da so si skoraj popolnoma zagotovili vnovično izvolitev."
Po njegovem mišljenju Poljska v tem primeru spada v enako kategorijo kot Madžarska, kjer vlada Viktor Orban, ali Turčija, kjer vlada Redžep Tajip Erdogan. “Na drugi strani pa imamo primere, kjer različnim populističnim voditeljem v drugih državah, tako v Sloveniji kot tudi v Franciji, Veliki Britaniji …, kjer še niso prišli na oblast ali pa če so prišli na oblast – še ni uspelo fundamentalno spremeniti strukture vladanja. Ustavni strukturi je na neki način uspelo zadržati omejitve svoje zmogljivosti. Poglejte, kaj se je zgodilo Donaldu Trumpu. Trump je primerek populista, ki se ne meni za ustavo, nadzor in ravnovesje ter svoboščine. Ampak narediti ni mogel nič. Ameriška ustavna struktura, vključno z močjo sodišč in federalizma, je tako robustna in trdoživa, da ji tudi tako ciničen politik, kot je Trump, ni mogel priti do živega, in tako zdaj spremljamo njegov patatičen, žalosten in neeleganten odhod. Ampak ne glede na to v novejših demokracijah, kot sta Poljska in Madžarska, kjer demokratične strukture niso bile nikoli okrepljene in so izjemno šibke, te strukture niso proizvedle nobene vidne ovire za voditelje, kot sta Viktor Orban ali Jaroslaw Kaczynski.”
Njegova knjiga govori o analizi postopnih korakov, kako se je to zgodilo. Kako je Kaczynskemu na Poljskem s tem, ko je sledil poti Viktorja Orbana, včasih celo do črke natančno, uspelo podjarmiti razumno in dobro delujočo, ampak zelo mlado in krhko demokracijo.
Za profesorja Sadurskega je vloga Evropske unije izjemno pomembna. Raziskoval je tudi možnosti, kako se je Evropska unija pripravila na razmere, če katera od novih članic ne bi igrala po novih pravilih in da se bodo spremenile v populistične ali avtoritarne ali nedemokratične ureditve. "Na neki način me vse skupaj ni presenetilo, da je bila Unija na to pripravljena. Obenem pa me ni presenetilo to, da je Unija relativno neučinkovita v zaustavljanju teh nedemokratičnih razvojev. Veliko mojih kolegov in prijateljev po svetu misli, da to pomeni, da je Evropska unija ničvredna. Če ne more nič storiti glede svojih članic, kot je recimo ravnanje Poljske in Madžarske, potem to pomeni, da je Evropska unija brezupna. Sam ne mislim tako pesimistično. Prepričan sem, da je Evropska unija zgrajena na način, da omejuje svojo učinkovitost, ampak to ne pomeni, da je neučinkovita. Ne glede na to je Evropska unija pravna skupnost. Pravo je njen najpomembnejši motor. Pravo pa je tako kot vsepovsod zelo počasno v svojih dejanjih in formalistično. Včasih se razburimo, zakaj sodniki potrebujejo toliko časa, da odločijo. Vsi se razburjamo, ampak to je narava prava! Obstajajo procedure, ki se morajo izvršiti."
"Evropska unija ima svoj učinek, ampak ima tudi svoje meje. Ostajam velik zagovornik Evropske unije. Vedno pa dodam: Evropska unija ne bo prinesla demokracije na Poljsko, Madžarsko ali v katero koli drugo članico, demokracije ne bo zagnala na novo. Vse, kar lahko naredi, je, da pomaga nam, demokratom v teh državah, ampak na koncu so vedno ljudje tisti, ki lahko na novo zaženejo demokracijo. Bruselj, Luksemburg, Strasbourg tega ne bodo storili, to morajo storiti ljudje v Varšavi, Budimpešti ali pa Ljubljani, če je treba."
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije. Že dolgo proučuje dogajanje na Poljskem in Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova zadnja je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije
Profesor Wojciech Sadurski že dolgo preučuje dogajanje na Poljskem in v Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova najnovejša je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
"To, kar se na Poljskem dogaja od leta 2015, je samo en korak svetovnega vala populističnega avtoritarizma, to pomeni erozijo demokracije, ne z nasilnim državnim udarom, ampak s postopnimi koraki avtoritarnih vodij, ki so v začetni stopnji na oblast prišli po demokratični poti, potem pa korak za korakom spreminjali pravila igre ter ugrabili državni aparat na način, da so si skoraj popolnoma zagotovili vnovično izvolitev."
Po njegovem mišljenju Poljska v tem primeru spada v enako kategorijo kot Madžarska, kjer vlada Viktor Orban, ali Turčija, kjer vlada Redžep Tajip Erdogan. “Na drugi strani pa imamo primere, kjer različnim populističnim voditeljem v drugih državah, tako v Sloveniji kot tudi v Franciji, Veliki Britaniji …, kjer še niso prišli na oblast ali pa če so prišli na oblast – še ni uspelo fundamentalno spremeniti strukture vladanja. Ustavni strukturi je na neki način uspelo zadržati omejitve svoje zmogljivosti. Poglejte, kaj se je zgodilo Donaldu Trumpu. Trump je primerek populista, ki se ne meni za ustavo, nadzor in ravnovesje ter svoboščine. Ampak narediti ni mogel nič. Ameriška ustavna struktura, vključno z močjo sodišč in federalizma, je tako robustna in trdoživa, da ji tudi tako ciničen politik, kot je Trump, ni mogel priti do živega, in tako zdaj spremljamo njegov patatičen, žalosten in neeleganten odhod. Ampak ne glede na to v novejših demokracijah, kot sta Poljska in Madžarska, kjer demokratične strukture niso bile nikoli okrepljene in so izjemno šibke, te strukture niso proizvedle nobene vidne ovire za voditelje, kot sta Viktor Orban ali Jaroslaw Kaczynski.”
Njegova knjiga govori o analizi postopnih korakov, kako se je to zgodilo. Kako je Kaczynskemu na Poljskem s tem, ko je sledil poti Viktorja Orbana, včasih celo do črke natančno, uspelo podjarmiti razumno in dobro delujočo, ampak zelo mlado in krhko demokracijo.
Za profesorja Sadurskega je vloga Evropske unije izjemno pomembna. Raziskoval je tudi možnosti, kako se je Evropska unija pripravila na razmere, če katera od novih članic ne bi igrala po novih pravilih in da se bodo spremenile v populistične ali avtoritarne ali nedemokratične ureditve. "Na neki način me vse skupaj ni presenetilo, da je bila Unija na to pripravljena. Obenem pa me ni presenetilo to, da je Unija relativno neučinkovita v zaustavljanju teh nedemokratičnih razvojev. Veliko mojih kolegov in prijateljev po svetu misli, da to pomeni, da je Evropska unija ničvredna. Če ne more nič storiti glede svojih članic, kot je recimo ravnanje Poljske in Madžarske, potem to pomeni, da je Evropska unija brezupna. Sam ne mislim tako pesimistično. Prepričan sem, da je Evropska unija zgrajena na način, da omejuje svojo učinkovitost, ampak to ne pomeni, da je neučinkovita. Ne glede na to je Evropska unija pravna skupnost. Pravo je njen najpomembnejši motor. Pravo pa je tako kot vsepovsod zelo počasno v svojih dejanjih in formalistično. Včasih se razburimo, zakaj sodniki potrebujejo toliko časa, da odločijo. Vsi se razburjamo, ampak to je narava prava! Obstajajo procedure, ki se morajo izvršiti."
"Evropska unija ima svoj učinek, ampak ima tudi svoje meje. Ostajam velik zagovornik Evropske unije. Vedno pa dodam: Evropska unija ne bo prinesla demokracije na Poljsko, Madžarsko ali v katero koli drugo članico, demokracije ne bo zagnala na novo. Vse, kar lahko naredi, je, da pomaga nam, demokratom v teh državah, ampak na koncu so vedno ljudje tisti, ki lahko na novo zaženejo demokracijo. Bruselj, Luksemburg, Strasbourg tega ne bodo storili, to morajo storiti ljudje v Varšavi, Budimpešti ali pa Ljubljani, če je treba."
Tako kot pri vsaki stvari pa tudi pri pretiravanju s kavo lahko pričakujemo stranske učinke, o katerih nam je več povedala doktorica Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Kava je k nam prišla nekje v 17. stoletju, in sicer iz Italije, in je najprej veljala za eksotični napitek, ki so ga prodajali v lekarnah na recept. A Kranjci so jo posvojili veliko hitreje kot krompir. Na podeželju so morali dva dneva hoditi na dnino, da so si lahko privoščili skodelico kave ali dve. To je le nekaj informacij, ki smo jih o kavi našli v najboljši knjigi o kavi na svetu z naslovom Kava: čarobni napoj, ki jo je napisal antropolog Božidar Jezernik.
Pred 86 leti se je v Tržaškem zalivu začela ena najbolj uspešnih družinskih zgodb, povezanih s kavo, v svetu. Ferenc oziroma Francesco Illy, po rodu Madžar, je že po koncu prve svetovne vojne z Dunaja pripotoval v Trst in tam začel pisati dišečo zgodovino. To je bila drzna poteza, saj je takrat v Trstu delovalo kakšnih 60 podjetij s kavo, a se konkurenca ni ustrašil, prej nasprotno - dala mu je dodatno motivacijo za uspeh. Kmalu po ustanovitvi podjetja je pokazal sposobnost za inovacije, ustvaril je sistem vakuumskega pakiranja kave, leta 1935 je razvil Illetto, ki je tlakovala pot modernim verzijam aparatov za kuhanje kave espresso. Revolucionarno razmišljanje je prevzel tudi njegov sin Ernesto, ki je študiral kemijo in je kmalu po vstopu v podjetje razvil raziskovalni laboratorij. Kava ni bila več samo kava, je bila tudi in predvsem znanost. Zato so odprli laboratorij, v katerem raziskujejo in kujejo različne arome in okuse Illyjevih mešanic, in univerzo kave, na kateri poučujejo prihodnje mojstre priprave te rjave zmesi. Trajnost, etika, enakopravnost in transparentnost so njihove vrednote, ki uresničujejo večno težnjo - med ljudi ponesti najboljšo kavo na svetu. In ta filozofija se družine drži že štiri generacije, v četrti pa je med drugimi tudi Daria Illy, sogovornica Maje Stepančič. Fotografija Darie Illy: Osebni arhiv
Danes je odnos do kave precej drugačen, kot je bil nekoč; postala je dostopna in s tem samoumevna. Nemški skladatelj Ludwig van Beethoven je, na primer, za vsako kavo skrbno odštel in preštel zrna in za vsako skodelico je porabil natančno 60 zrn. Nekdo, ki se kave zaveda, je tudi Tine Čokl. Pred leti je ugotovil, da pravzaprav niti ni vedel, kaj je stregel, ko je gostom pripravljal kavo, zato je to pijačo in surovino začel spoznavati na drugačen način in bil tudi eden prvih, ki je pri nas začel govoriti o pravični trgovini v povezavi s kavo.
Kava je pogosto prva stvar, ki vzbudi naše čute v jutranjih urah, je napitek, ki nas prebudi, ki s posebno aromo poboža več čutil hkrati. V Evropo je kava prišla v 17. stoletju, ko so se na območju današnje Italije tudi začele odpirati prve kavarne. Od takrat je preteklo nekaj stoletij, zdi pa se, da je priljubljenost kave iz dneva v dan večja. In več ko je spijemo, večji poznavalci postanemo, sčasoma znamo razločiti dobro kavo od slabe. To pravi tudi državna prvakinja v kuhanju latte art kave in učiteljica kuhe kave v prvi uradni šoli za bariste Renata Kočevar, h kateri se je Maja Stepančič povabila na tisti najboljši espresso.
Miroslav Košuta je človek tisočerih zgodb. Njegov čudovit način pripovedovanja poslušalca potegne v Križ pri Trstu, kjer je v turbolentnih časih njegov oče zaradi prepevanja slovenskih pesmi v spremstvu italijanskih miličnikov za sedem let izginil. To je zgolj začetek življenjske poti, ki ga je prek nacionalnega radia vodila nazaj v Trst, kjer je bil vse do upokojitve ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča. Še vedno pa je vedno bil in bo po srcu najprej pesnik in pripovedovalec zgodb, o čemer priča tudi delo, ki ga trenutno najbolj zaposluje.
Verjetno je še nekoliko zgodaj in se o tem še niste spraševali. A kljub temu odgovarjamo: DA! Tradicionalni ekskluzivni decembrski koncert Izštekanih 10 tudi letos BO! Prizorišče ostaja isto, to je ljubljanski Kino Šiška. Datum, ki si ga z velikimi črkami zapišite v koledar, je torek 3. december 2019. Začetek točno ob 20.00. Seveda z neposrednim radijskim in spletnim video prenosom. Za zdaj izdamo le to, da bo koncept nekoliko podoben lanskemu. Nastopilo bo pet izvajalcev, od katerih so trije že bili gostje Izštekanih, dva - tudi naojdmevnejše ime med njimi - pa še ne. Podrobnosti bomo razkrili v sredo 9. oktobra 2019 v jutranjem programu Vala 202. Takrat se bo začela tudi prodaja vstopnic na vseh Eventimovih prodajnih mestih. Pozor, lani so vstopnice pošle v le nekaj dneh!
Neskončna tišina, trda tema, pot v neznano in predvsem pot brez konca. Tako nekako si lahko od tu spodaj predstavljamo vesolje, nekakšne podobne vzporednice pa bi lahko potegnili tudi s podzemnim svetom, vsaj tako so zatrdili astronavti, ki so se pred mesecem teden dni urili v kraški jami. Čeprav visoko nad Zemljo veljajo posebne zakonitosti kot pod njenim površjem, pa se lahko z urjenjem v jamah naučiš strpnosti, sodelovanja, jasne komunikacije in odzivanja na nepredvidene dogodke. Zato so jame že več let prostor priprav, nekakšen poligon za pot v vesolje.
Jure Longyka in Andrej Karoli razkrivata imena, ki bodo 3. decembra 2019 nastopila na dogodku z naslovom Izštekanih 10. Po lanskem dvakrat razprodanem koncertu se bomo letos sprehajali po urbanem glasbenem trikotniku rock-rap-trap. In na poseben način znova obeležili četrt stoletja delovanja Izštekanih.
Režiser Matevž Luzar je ljubitelj in poznavalec popularnih TV-serij, aktualnih in legendarnih
Slavko Pregl ni le avtor številnih mladinskih del, izmed katerih sta najbrž najbolj znani Geniji v kratkih hlačah in Odprava zelenega zmaja. Dolgo in bogato kariero ima tudi v založništvu, mnogi pa se ga spomnimo tudi kot predsednika Društva Bralna značka Slovenije. Njegovo zadnje delo ima naslov Srajca srečnega človeka. Gre za avtobiografsko pripoved, v kateri povezuje tri linije, osebno, tisto o mladinski literaturi, ki razlaga, kako so nastale nekatere njegove knjige, in tretjo o razvoju slovenskega založništva, ki pa je najpomembnejša. V branje pa priporoča knjigo Sodišče Igorja Karlovška, ki je izšla pri založbi Miš.
Po 20. septembru, ko je na ulice mest po vsem svetu stopilo več milijonov mladih in starejših, ki so zahtevali ukrepanje odločevalcev na področju podnebnih sprememb, danes sledi še en globalni podnebni štrajk, h kateremu se pridružujejo tudi protestniki iz vse Slovenije. Greta Thunberg, ki je svoj protest začela pred dobrim letom pred švedskim parlamentom, je ta teden predstavila svoja stališča in zahteve na vrhu Združenih narodov v New Yorku, tem zahtevam po zniževanju izpustov toplogrednih plinov in sprejemanju sistemskih sprememb pri soočanju s težavami podnebne krize se pridružujejo tudi slovenski protestniki, med njimi organizatorji štrajkov Mladi za podnebno pravičnost. Z enim članom gibanja Primožem Turnškom se je pred štrajkom pogovarjala Maja Stepančič.
Četrt stoletja od začetka in 15 let po koncu snemanja Prijateljev slovito humoristično serijo praznujemo z največjimi oboževalci, ki delijo spomine.
Nocoj bodo v portoroškem Avditoriju podeleli nagrade na 22. festivalu slovenskega filma. Vsakoletni nabor filmov ustvarja tudi posebno festivalsko atmosfero.
Eden izmed legendarnih prebivalcev Šiške je tudi dolgoletni dopisnik in poročevalec iz tujine Tone Hočevar.
Direktor Kino Šiška Simon Kardum: "Ko pomislim na Kino Šiško, najprej pomislim na to, kako sem sem hodil gledat filme."
Gregor Tomc, pobudnik za ustanovitev, danes tudi kritik upravljanja s Centrom urbane kulture: "Moramo biti čim bolj široki. Preveč se poskuša izobraževati ljudi." Foto: FDV
Ogromno ljudi, ki jih skoraj nikoli ne omenjamo in izpostavljamo, je zaslužnih za vse v čemer uživamo, ko obiskujemo Kino Šiška. Med njimi je Jaka Mihelič, vzdrževalec Kina Šiška, Matej Bobič, vodja tehnike in Andreja Bolčina, organizatorka kulturnega programa.
Pred stoletjem je množična proizvodnja avtomobilov sprožila veliko preobrazbo mest po vsem svetu, danes se urbana območja seznanjajo z novo tehnologijo, ki bo zahtevala nove prilagoditve – droni. O tem, kako lahko brezpilotne letalnike uporabimo v javnih službah za zagotavljanje novih storitev ter kako bo bolj množičen prihod dronov spremenil vidno in nevidno infrastrukturo mest, se pogovarjamo z britanskim raziskovalcem novih tehnologij za javne storitve Olivierjem Usherjem iz organizacije Nesta.
Neveljaven email naslov