Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije. Že dolgo proučuje dogajanje na Poljskem in Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova zadnja je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije
Profesor Wojciech Sadurski že dolgo preučuje dogajanje na Poljskem in v Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova najnovejša je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
"To, kar se na Poljskem dogaja od leta 2015, je samo en korak svetovnega vala populističnega avtoritarizma, to pomeni erozijo demokracije, ne z nasilnim državnim udarom, ampak s postopnimi koraki avtoritarnih vodij, ki so v začetni stopnji na oblast prišli po demokratični poti, potem pa korak za korakom spreminjali pravila igre ter ugrabili državni aparat na način, da so si skoraj popolnoma zagotovili vnovično izvolitev."
Po njegovem mišljenju Poljska v tem primeru spada v enako kategorijo kot Madžarska, kjer vlada Viktor Orban, ali Turčija, kjer vlada Redžep Tajip Erdogan. “Na drugi strani pa imamo primere, kjer različnim populističnim voditeljem v drugih državah, tako v Sloveniji kot tudi v Franciji, Veliki Britaniji …, kjer še niso prišli na oblast ali pa če so prišli na oblast – še ni uspelo fundamentalno spremeniti strukture vladanja. Ustavni strukturi je na neki način uspelo zadržati omejitve svoje zmogljivosti. Poglejte, kaj se je zgodilo Donaldu Trumpu. Trump je primerek populista, ki se ne meni za ustavo, nadzor in ravnovesje ter svoboščine. Ampak narediti ni mogel nič. Ameriška ustavna struktura, vključno z močjo sodišč in federalizma, je tako robustna in trdoživa, da ji tudi tako ciničen politik, kot je Trump, ni mogel priti do živega, in tako zdaj spremljamo njegov patatičen, žalosten in neeleganten odhod. Ampak ne glede na to v novejših demokracijah, kot sta Poljska in Madžarska, kjer demokratične strukture niso bile nikoli okrepljene in so izjemno šibke, te strukture niso proizvedle nobene vidne ovire za voditelje, kot sta Viktor Orban ali Jaroslaw Kaczynski.”
Njegova knjiga govori o analizi postopnih korakov, kako se je to zgodilo. Kako je Kaczynskemu na Poljskem s tem, ko je sledil poti Viktorja Orbana, včasih celo do črke natančno, uspelo podjarmiti razumno in dobro delujočo, ampak zelo mlado in krhko demokracijo.
Za profesorja Sadurskega je vloga Evropske unije izjemno pomembna. Raziskoval je tudi možnosti, kako se je Evropska unija pripravila na razmere, če katera od novih članic ne bi igrala po novih pravilih in da se bodo spremenile v populistične ali avtoritarne ali nedemokratične ureditve. "Na neki način me vse skupaj ni presenetilo, da je bila Unija na to pripravljena. Obenem pa me ni presenetilo to, da je Unija relativno neučinkovita v zaustavljanju teh nedemokratičnih razvojev. Veliko mojih kolegov in prijateljev po svetu misli, da to pomeni, da je Evropska unija ničvredna. Če ne more nič storiti glede svojih članic, kot je recimo ravnanje Poljske in Madžarske, potem to pomeni, da je Evropska unija brezupna. Sam ne mislim tako pesimistično. Prepričan sem, da je Evropska unija zgrajena na način, da omejuje svojo učinkovitost, ampak to ne pomeni, da je neučinkovita. Ne glede na to je Evropska unija pravna skupnost. Pravo je njen najpomembnejši motor. Pravo pa je tako kot vsepovsod zelo počasno v svojih dejanjih in formalistično. Včasih se razburimo, zakaj sodniki potrebujejo toliko časa, da odločijo. Vsi se razburjamo, ampak to je narava prava! Obstajajo procedure, ki se morajo izvršiti."
"Evropska unija ima svoj učinek, ampak ima tudi svoje meje. Ostajam velik zagovornik Evropske unije. Vedno pa dodam: Evropska unija ne bo prinesla demokracije na Poljsko, Madžarsko ali v katero koli drugo članico, demokracije ne bo zagnala na novo. Vse, kar lahko naredi, je, da pomaga nam, demokratom v teh državah, ampak na koncu so vedno ljudje tisti, ki lahko na novo zaženejo demokracijo. Bruselj, Luksemburg, Strasbourg tega ne bodo storili, to morajo storiti ljudje v Varšavi, Budimpešti ali pa Ljubljani, če je treba."
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije. Že dolgo proučuje dogajanje na Poljskem in Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova zadnja je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije
Profesor Wojciech Sadurski že dolgo preučuje dogajanje na Poljskem in v Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova najnovejša je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
"To, kar se na Poljskem dogaja od leta 2015, je samo en korak svetovnega vala populističnega avtoritarizma, to pomeni erozijo demokracije, ne z nasilnim državnim udarom, ampak s postopnimi koraki avtoritarnih vodij, ki so v začetni stopnji na oblast prišli po demokratični poti, potem pa korak za korakom spreminjali pravila igre ter ugrabili državni aparat na način, da so si skoraj popolnoma zagotovili vnovično izvolitev."
Po njegovem mišljenju Poljska v tem primeru spada v enako kategorijo kot Madžarska, kjer vlada Viktor Orban, ali Turčija, kjer vlada Redžep Tajip Erdogan. “Na drugi strani pa imamo primere, kjer različnim populističnim voditeljem v drugih državah, tako v Sloveniji kot tudi v Franciji, Veliki Britaniji …, kjer še niso prišli na oblast ali pa če so prišli na oblast – še ni uspelo fundamentalno spremeniti strukture vladanja. Ustavni strukturi je na neki način uspelo zadržati omejitve svoje zmogljivosti. Poglejte, kaj se je zgodilo Donaldu Trumpu. Trump je primerek populista, ki se ne meni za ustavo, nadzor in ravnovesje ter svoboščine. Ampak narediti ni mogel nič. Ameriška ustavna struktura, vključno z močjo sodišč in federalizma, je tako robustna in trdoživa, da ji tudi tako ciničen politik, kot je Trump, ni mogel priti do živega, in tako zdaj spremljamo njegov patatičen, žalosten in neeleganten odhod. Ampak ne glede na to v novejših demokracijah, kot sta Poljska in Madžarska, kjer demokratične strukture niso bile nikoli okrepljene in so izjemno šibke, te strukture niso proizvedle nobene vidne ovire za voditelje, kot sta Viktor Orban ali Jaroslaw Kaczynski.”
Njegova knjiga govori o analizi postopnih korakov, kako se je to zgodilo. Kako je Kaczynskemu na Poljskem s tem, ko je sledil poti Viktorja Orbana, včasih celo do črke natančno, uspelo podjarmiti razumno in dobro delujočo, ampak zelo mlado in krhko demokracijo.
Za profesorja Sadurskega je vloga Evropske unije izjemno pomembna. Raziskoval je tudi možnosti, kako se je Evropska unija pripravila na razmere, če katera od novih članic ne bi igrala po novih pravilih in da se bodo spremenile v populistične ali avtoritarne ali nedemokratične ureditve. "Na neki način me vse skupaj ni presenetilo, da je bila Unija na to pripravljena. Obenem pa me ni presenetilo to, da je Unija relativno neučinkovita v zaustavljanju teh nedemokratičnih razvojev. Veliko mojih kolegov in prijateljev po svetu misli, da to pomeni, da je Evropska unija ničvredna. Če ne more nič storiti glede svojih članic, kot je recimo ravnanje Poljske in Madžarske, potem to pomeni, da je Evropska unija brezupna. Sam ne mislim tako pesimistično. Prepričan sem, da je Evropska unija zgrajena na način, da omejuje svojo učinkovitost, ampak to ne pomeni, da je neučinkovita. Ne glede na to je Evropska unija pravna skupnost. Pravo je njen najpomembnejši motor. Pravo pa je tako kot vsepovsod zelo počasno v svojih dejanjih in formalistično. Včasih se razburimo, zakaj sodniki potrebujejo toliko časa, da odločijo. Vsi se razburjamo, ampak to je narava prava! Obstajajo procedure, ki se morajo izvršiti."
"Evropska unija ima svoj učinek, ampak ima tudi svoje meje. Ostajam velik zagovornik Evropske unije. Vedno pa dodam: Evropska unija ne bo prinesla demokracije na Poljsko, Madžarsko ali v katero koli drugo članico, demokracije ne bo zagnala na novo. Vse, kar lahko naredi, je, da pomaga nam, demokratom v teh državah, ampak na koncu so vedno ljudje tisti, ki lahko na novo zaženejo demokracijo. Bruselj, Luksemburg, Strasbourg tega ne bodo storili, to morajo storiti ljudje v Varšavi, Budimpešti ali pa Ljubljani, če je treba."
Z balkona je pogled na prepoznavni dimnik nekdanje tovarne ribjih konzerv. Delamaris leta 2018 na slovenski obali nima več proizvodnje, industrijska Izola iz starih časov je res še zgolj v simboliki dimnika. Pisatelj Borut Golob je fizično delo in prekarstvo v delavskem Kranju spoznal že v zgodnji mladosti, zdaj je že nekaj mesecev preseljen ob morje, kjer dela v šoli. Lucidno analizira delavski in gospodarski položaj v Sloveniji in Evropi, nastavlja ogledalo “dobrim turističnim letinam, politiki v službi kapitala, gospodarski rasti kot pesku v oči … Spomni na Louisa Adamiča, “najboljšega slovenskega pisatelja,” ki je pred skoraj 90 leti v ZDA napisal delo Dinamit, neke vrste učbenik razrednega boja, odnosa med delavstvom in kapitalizmom. Pojasni, zakaj ima kapitalizem kot produkcijski način fašizem vgrajen v sebi in zakaj je Adamič, ki je v ZDA emigriral, ko je imel samo 15 let, razumel, da če ljudem ne daš kruha, jim moraš dati sovraštvo. Tudi zato Dinamit začne s citatom Jayja Golda, enega najbolj razvpitih ameriških kapitalistov 19. stoletja: “Pol delavskega razreda lahko najamem za to, da pobijem drugo polovico.”
Ob prazniku dela analiziramo aktualne razmere, iščemo tudi primere dobre prakse, ki uspešno prepletajo dobiček in spoštovanje človeka. Realnost mogočega in nemogočega, dinamit delavstva in kapitalizma.
Njegov prvenec nosi naslov You Know I Knew in je lahek uvod v trilogijo albumov. Sledi mu album Made You Make Me, ki ga je izdal pred kratkim.
16. aprila 2018 nas je po dolgi bolezni zapustili imenitni novogoriški kitarist Alan Jakin. V karieri je igral v skupinah Era, Jutro in Go, največji pečat pa je pustil na šestih albumih skupine Avtomobili. Bil je mojster svojega inštrumenta. Z lahkoto ga je obvladoval in ravno tako je tudi komuniciral z vsemi, ki jih je zanimalo, kako ga igrati in kako najti svoj zvok. Lahko zapišem, da je bil Alan Jakin Carlos Santana in Eric Clapton v eni osebi. Ob vsakem srečanju je prisotne navdal z optimizmom in mladostno šegavostjo. Vsem svojcem ekipa Vala 202 izreka iskreno sožalje.
Mlada vsestranska umetnica, ki živi za glasbo, modo, ličenje in ustvarjanje na sploh.
Bilo je leta 1994, Kurt Cobain je vzel slovo, kariraste srajce so se pobrale v omare in eno izmed dveh glasbenih središč je bilo pripravljeno na nekaj novega. 11. aprila je izšel debitantski posnetek britanske zasedbe Oasis – Supersonic.
Orsola de Castro je nekdanja modna oblikovalka, danes aktivistka in soustanoviteljica organizacije za etično in trajnostno modo Fashion Revolution. Prizadeva si za človeške delovne pogoje, dostojno plačilo in trajnostno modo. Pravi, da se je industrija rodila z izkoriščanjem, od zasužnjenih pobiralcev bombaža v Ameriki do izkoriščevalskih tovarn v viktorijanskih časih. Sama je opazovala propad kulturne dediščine v Italiji.
Državljani sveta je ustanova, ki še čaka na uraden pečat. Kampanjo Otrokom sveta za pomoč begunskim otrokom na grškem otoku Lezbos pa sta zasnovala Jure Poglajen in David Zorko, ki sta se z begunci na Lezbosu srečala že leta 2015 in jim od takrat tudi nesebično pomagata. Begunske družine z dojenčki zelo potrebujejo otroške vozičke, da bi starši lahko otroke odpeljali na svež zrak, da bi šli po osnovnih nakupih v bližnje naselje ali vsaj za kakšno uro zapustili begunski center. Vozički, ki se zdijo nam nekaj samoumevnega, so beguncem nedosegljivi. Zato želijo Državljani sveta v sodelovanju z Borisom Krabonjo iz društva Upornik zbrati 20 tisoč evrov, s katerimi bodo kupili 300 otroških vozičkov.
Zvoka ne moremo videti, okusiti, vohati ali čutiti, lahko pa pogosto slišimo tišino. Nekateri pravijo, da je to, da slišimo tišino uspešna zaznava odsotnosti zvoka, ne pa nezmožnost slišanja zvoka. Na Univerzi v Londonu pa so zdaj objavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da tišine ne slišijo le sinesteti, ampak tudi mnogi drugi. Pa še to: če opazite, da včasih slišite svoje misli, nimate shizofrenije. In če se vam včasih v glavi vrti komad, ki vam “ne gre iz glave”, ste v dobri družbi. Voditelj ameriškega podkasta RadioLab Jad Abumrad se je preizkusil, za uro se je usedel gluho sobo in stvari so se hitro zasukale. Čeprav je bila tišina, je Abumrad v nekem trenutku slišal komad Everywhere skupine Fleetwood Mac. Po petih minutah je slišal še brnenje čebel, pihanje vetra, pa zvok sirene. V sobi je bila tišina, v njegovi glavi pa več kot očitno ne. Kaj pa vaša glava – je tiha ali glasna? Foto: Flickr/ALwinDigital (CC)
Fotograf Henry Hargreaves uprizarja zadnje obroke pred usmrtitvijo: od ene same nerazkoščičene olive do vedra ocvrtega piščanca. Po podatkih organizacije Amnesty International so v letu 2016 smrtno kazen izrekli v 55-ih državah. Z obglavljanjem, obešanjem, smrtonosno injekcijo ali ustrelitvijo. Če se vam že ob omembi obrača želodec, si predstavljajte, da bi morali pred smrtjo naročiti zadnji obrok.
Nekatere pesmi se pojavijo in hitro pozabijo. Nekatere vztrajajo dlje, komu med nami pomenijo nekaj več, so za posebne priložnosti, vračajo v trenutke, pričarajo spomine in občutja. So pa tudi sodobne pesmi, ki postanejo neformalne himne.
Vojni veterani pripovedujejo srhljive zgodbe o vojakih, ki so osiveli zaradi strahu, čez noč naj bi osivela tudi francoska kraljica Marija Antoaneta, ko je v ječi čakala na usmrtitev z giljotino. O sivenju zaradi šoka in normalnemu procesu staranja z nevrologom dr. Zvezdanom Pirtoškom in dermatologom dr. Davidom Fisherjem s harvardske medicinske šole.
Mačka ali pes? Povej mi, katero žival imaš raje, in povem ti, kakšen si! Raziskovalka dr. Mikel Delgado z Veterinarske fakultete Univerze Kalifornije v Davisu pravi, da so si lastniki mačk in psov osebnostno zelo različni.
Iskrenost je prav gotovo ena od odlik Anje Baš, katere skladba Vse OK je še zadnja izbranka razpisa Imamo novo glasbo.
Ko metulji odletijo in ostanejo gosenice, nastopi sindrom bolečega želodca in strtega srca. Zakaj boli in kako ga zaceliti? O tem z Robertom Emeryjem, doktorjem psihologije in profesorjem na Univerzi Virginije v Združenih državah Amerike.
V radijski manipulaciji nastopa Marjan Šarec, vodilna osebnost v resničnostnem šovu Nov obraz ima tvoj glas. Z gostom o ljubezni do glasbe in petja, drugih tekmovalcih in zmagovalni strategiji, pa tudi o morebitnem nastopu na Evroviziji!
V državi, ki ima skoraj 100-odstotno internetno pokritost, iščejo načine, kako se odklopiti od elektronskih naprav. S sporočilom, da svojim možganom privoščimo oddih od vseh mogočih informacij, zato v Južni Koreji vsako leto priredijo tekmovanje, na katerem zmaga tisti, ki najdlje samo gleda v zrak in ne počne ničesar. Prepovedano je denimo brskati po telefonu, brati, spati, tudi če se tekmovalci smejejo, so izključeni. Dovoljeno pa je recimo praskanje po glavi, vrtanje po nosu, če tekmovalci postanejo žejni ali morajo na stranišče, imajo posebne kartice, ki jih dvignejo in zahtevajo kozarec vode. Tekmovanje Space – out si je zamislila južnokorejska umetnica Woops Yang, in sicer zato, ker so prebivalci Južne Koreje eden najbolj “priklopljenih” narodov na svetu, posledica pa je, da so v večini primerov vseskozi pod stresom in v zavedanju, da: “če nisi vseskozi na spletu, ne obstajaš.”
Neveljaven email naslov