Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 na pobudo Unesca zaznamujemo tudi pri nas. Tokratna osrednja tema je umetna inteligenca oziroma življenje v času robotov in transhumanizma, kar je bil tudi naslov današnje virtualne okrogle mize, ki so jo obkrožili dijaki, študentje in profesorji. O izzivi in dilemah, povezanih z umetno inteligenco se je z dr. Olgo Markič, filozofinjo in predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti, pogovarjal Maj Valerij.
Danes je svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 na pobudo Unesca zaznamujemo tudi pri nas. O vlogi umetne inteligence in našem odnosu do nje smo se pogovarjali s filozofinjo dr. Olgo Markič.
Letošnji svetovni dan filozofije poteka v znamenju premisleka o vlogi umetne inteligence oziroma življenja v času robotov in transhumanizma, kar je bil tudi naslov današnje virtualne okrogle mize, ki so jo obkrožili dijaki, študentje in profesorji. Čeprav se po eni strani zavedamo vseprisotnosti računalnikov in algoritmov, pa nas po drugi strani nenehno preseneča globina njihovih posegov v naša življenja, so ob rob okrogle mize navrgli organizatorji.
O izzivih in dilemah, povezanih z umetno inteligenco smo se pozanimali pri dr. Olgi Markič, filozofinji in predavateljici na ljubljanski Filozofski fakulteti.
"Razvoj tehnologije nam je postavil ogledalo. Ljudje imamo določene vrednote, te vrednote so različne in si jih po svetu ne delimo nujno. Postavlja se vprašanje, na kakšen način in če sploh bo tehnolgija spreminjala naše vrednote. Vsaka tehnologija namreč spreminja tudi družbo. Hkrati pa smo mi tisti, ki določamo, kako bomo tehnologijo sprejemali. Na žalost ni enega jasnega odgovora, kadar gre za etične dileme."
Danes je svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 na pobudo Unesca zaznamujemo tudi pri nas. Tokratna osrednja tema je umetna inteligenca oziroma življenje v času robotov in transhumanizma, kar je bil tudi naslov današnje virtualne okrogle mize, ki so jo obkrožili dijaki, študentje in profesorji. O izzivi in dilemah, povezanih z umetno inteligenco se je z dr. Olgo Markič, filozofinjo in predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti, pogovarjal Maj Valerij.
Danes je svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 na pobudo Unesca zaznamujemo tudi pri nas. O vlogi umetne inteligence in našem odnosu do nje smo se pogovarjali s filozofinjo dr. Olgo Markič.
Letošnji svetovni dan filozofije poteka v znamenju premisleka o vlogi umetne inteligence oziroma življenja v času robotov in transhumanizma, kar je bil tudi naslov današnje virtualne okrogle mize, ki so jo obkrožili dijaki, študentje in profesorji. Čeprav se po eni strani zavedamo vseprisotnosti računalnikov in algoritmov, pa nas po drugi strani nenehno preseneča globina njihovih posegov v naša življenja, so ob rob okrogle mize navrgli organizatorji.
O izzivih in dilemah, povezanih z umetno inteligenco smo se pozanimali pri dr. Olgi Markič, filozofinji in predavateljici na ljubljanski Filozofski fakulteti.
"Razvoj tehnologije nam je postavil ogledalo. Ljudje imamo določene vrednote, te vrednote so različne in si jih po svetu ne delimo nujno. Postavlja se vprašanje, na kakšen način in če sploh bo tehnolgija spreminjala naše vrednote. Vsaka tehnologija namreč spreminja tudi družbo. Hkrati pa smo mi tisti, ki določamo, kako bomo tehnologijo sprejemali. Na žalost ni enega jasnega odgovora, kadar gre za etične dileme."
Filozofinja dr. Renata Salecl razmišlja o izzivih človeka sedanjosti in prihodnosti. O tem, kako bo človek prihodnosti moral poiskati konsenz okrog uporabe umetne inteligence in ohranitve ideje demokracije, bolj premišljeno reševati paradokse izbire, se soočati z družbenimi pritiski, nadzorom, izgorelostjo ... Zakaj je upanje v mladih? Intervju je del serije Quo vadis, človek?! Naroči se na podkast: www.val202.si/frekvencax Avtor: Luka Hvalc
Raziskava kampanje Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide je pokazala, da je kršiteljev, ki neupravičeno zasedejo parkirna mesta za invalide manj kot pred nekaj leti. Predvsem se je zmanjšal delež mlajših kršiteljev, zavest o pomenu teh parkirišč se počasi, a vztrajno spreminja. A še vedno je prevelik delež tistih, ki brez slabe vesti zasedejo invalidom namenjeno parkirno mesto in sploh ne pomislijo, kakšne nevšečnosti lahko povzročijo gibalno oviranim.
In the series Cities of the Future, the authors of the science themed radio series “Frekvenca X” are on a search for small tricks and big ideas on how to build better cities of tomorrow. We take a look at the incredible speed of urbanisation around the world, numerous climate issues that cities are facing, the effects of urban greenery, the importance of spatial planning for better urban traffic and the necessity of including inhabitants in the planing process for the future. Authors: Jan Grilc, Luka Hvalc and dr. Dan Podjed *Oddaja v angleškem jeziku je bila pripravljena za potrebe udeležbe na mednarodnem tekmovanju, ni bila namenjena predvajanju v etru Vala 202.
V mestni občini Celje si želijo izboljšati povezanost urbanih območij z njihovim zaledjem in s tem zmanjšati prometne zastoje ter izboljšati kakovost življenjskega prostora v urbanih območjih. Tako so v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v mestu pripravili projekt ureditve mreže kolesarskih povezav. 30 kilometrov novih kolesarskih povezav v Celju z ustrezno servisno opremo bo povečalo število kolesarjev in kot pravi Miran Gaberšek, vodja področja urejanja prometa na Mestni občini, tudi povezalo urbana območja z njihovim zaledjem. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija.
Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, ki po nekaj letih predstavlja drugi duet z Jadranko Juras.
Zgodba o tem, kako je Reginald Dwight postal Elton John. In bil v nekem trenutku večji od legendarnih Beatlov.
Dr. Maša Jazbec je pred kratkim doktorirala pri prof. Hirošiju Išiguru, vodilnem svetovnem strokovnjaku za humanoide. V intervjuju za Frekvenco razlaga o zadnjih trendih v svetovni robotiki, robovih odnosa človek-umetna inteligenca, človekovih in robotskih pravicah ... Tudi o tem, ali bodo njene rodne Trbovlje morda nekoč prvo mesto z robotskimi občani. Pogovor je del serije Vala 202 Quo vadis, človek?! Več na: www.val202.si/frekvencax Pogovarjal se je Luka Hvalc
Tomi Meglič ob 20 obletnici Siddhartinega prvenca ID o spominih, mladosti, naivnosti in vzornikih
Goričko v Prekmurju se že lep čas na različne načine upira izumrtju. Zaraščanju krajine in staranju v občini Šalovci že dobro desetletje uspešno kljubuje eko-socialna kmetija Korenika, na kateri dela skoraj 70 ljudi.
V studio smo povabili skupino mladih snovalcev s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je pred dnevi prejela glavno rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za inovativen proces priprave katalizatorjev. Kot pravijo člani skupine, gre za prebojne raziskave, na podlagi katerih se lahko Slovenija vključi v svetovno tekmo na področju alternativnih virov energije in to tekmo tudi vodimo. Zasnovali so nov katalizator za gorivne celice, ki je učinkovitejši in ugodnejši od obstoječih, ob tem pa so odkrili tudi nov postopek za njegovo izdelavo.
Primož Roglič je na drugem kronometru prepričljivo zmagal in se vodilnemu Italijanu Contiju približal na manj kot dve minuti zaostanka v boju za roza majico.
Evrovizija 2019 - bleščice, spektakel, matrica ... Evrovizija 1993 - orkester, evforija, mavrica. Tako se tistega leta spominja takrat dolgolasi in v mavrični suknjič oblečen Cole Moretti, ki je kot frontman 1X benda prvič zastopal samostojno Slovenijo na Evroviziji v Millstreetu na Irskem. Tih deževen dan se je takrat sicer uvrstil na predzadnje, 22. mesto, a je skladba ostala v zavesti Slovencev. Zdi se, da se z njo poistoveti in si jo vrti vsaka generacije, Cole s skladbo ni nikoli obogatel … je zanj največja nagrada, da je skladba všečna, da jo vsi poznajo in da prikliče spomine na tisto lepo, optimistično obdobje.
Darja Švajger je Slovenijo na Evrosongu zastopala dvakrat. Prvič leta 1995 s skladbo Prisluhni mi zasedla sedmo mesto na Evroviziji v Dublinu, drugič leta 1999 v Jeruzalemu s skladbo For A Thousand Years zasedla 11. mesto. Kakšni so spomini in kakšno je bilo življenje po Evroviziji? Več v pogovoru z Andrejem Karolijem.
Dogodek, ob katerem oboževalcem bleščic, pirotehnike in dima zastane dih, je prišel do finalnega večera. 23 kamer, 11 km kablov je potrebnih, da se dogodek prikrade v vsako evropsko vas. Prizorišče letošnje Evrovizije v Tel Avivu so pripravljali 21 dni, vse skupaj pa bodo podrli v treh dneh. Kar dobra prispodoba za medijski pomp, ki se zgradi okrog festivala, a po njem hitro usahne. Ampak danes so pričakovanja velika, finalni večer naj bi spremljalo več kot 200 milijonov ljudi po svetu, neposredno iz Tel Aviva pa se je pred finalnim večerom oglasil tudi Rok Kužel.
Mitja Peček kliče v Cannes, kjer poteka 72. filmski festival. Z Nino Zagoričnik med drugim o najbolj pričakovanih premierah in stanju filma danes.
Neveljaven email naslov