Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tednu, ko je zapadel prvi sneg, se običajno začnejo misli in priprave na smučarsko sezono pri velikem številu ljubiteljev tega športa. A letošnje razmere smučarsko sezono na slovenskih smučiščih postavljajo pod vprašaj - zaradi ukrepov še ni jasno, kdaj in na kakšen način bi lahko zagnali naprave ter kako bodo morali svoje obnašanje prilagoditi tudi smučarji. V Kranjski Gori se o pripravah na sezono in trenutnih napovedih pogovarjamo s predstavniki slovenskih smučišč in turističnimi delavci.
V Kranjski Gori se o pripravah na sezono in zdajšnjih napovedih pogovarjamo s predstavniki slovenskih smučišč in turističnimi delavci
V tednu, ko je zapadel prvi sneg, se običajno začnejo misli in priprave na smučarsko sezono pri velikem številu ljubiteljev tega športa. A letošnje razmere smučarsko sezono na slovenskih smučiščih postavljajo pod vprašaj. Zaradi ukrepov še ni jasno, kdaj in kako bi lahko zagnali naprave ter kako bodo morali svoje vedenje prilagoditi tudi smučarji. Irena Golc iz združenja Ski Kranjska Gora zagotavlja, da "takoj ko bomo dobili zeleno luč od pristojnih institucij, bomo naprave pognali. Na to smo pripravljeni. Naše naprave obratujejo".
Ob odprtju pa bodo morala smučišča ravnati po določenem protokolu: v gondoli bo na primer možnost, da se lahko potnik pelje sam, če ni član skupnega gospodinstva. Da pa bodo lahko smučišča pognali, bodo morali biti izpolnjeni tudi drugi pogoji, opozarja Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev.
"Najprej mora prenehati veljati prvi pogoj, torej odlok o prepovedi obratovanja zaprtih žičniških kabin. Prav tako se mora razveljaviti odlok o prepovedi prehajanja občinskih meja, saj večina smučišč leži v manjših občinah in bi bilo zato število smučarjev neracionalno. Sočasno bo treba upoštevati tudi priporočila NIJZ, četrti pogoj pa predstavlja sneg."
V tednu, ko je zapadel prvi sneg, se običajno začnejo misli in priprave na smučarsko sezono pri velikem številu ljubiteljev tega športa. A letošnje razmere smučarsko sezono na slovenskih smučiščih postavljajo pod vprašaj - zaradi ukrepov še ni jasno, kdaj in na kakšen način bi lahko zagnali naprave ter kako bodo morali svoje obnašanje prilagoditi tudi smučarji. V Kranjski Gori se o pripravah na sezono in trenutnih napovedih pogovarjamo s predstavniki slovenskih smučišč in turističnimi delavci.
V Kranjski Gori se o pripravah na sezono in zdajšnjih napovedih pogovarjamo s predstavniki slovenskih smučišč in turističnimi delavci
V tednu, ko je zapadel prvi sneg, se običajno začnejo misli in priprave na smučarsko sezono pri velikem številu ljubiteljev tega športa. A letošnje razmere smučarsko sezono na slovenskih smučiščih postavljajo pod vprašaj. Zaradi ukrepov še ni jasno, kdaj in kako bi lahko zagnali naprave ter kako bodo morali svoje vedenje prilagoditi tudi smučarji. Irena Golc iz združenja Ski Kranjska Gora zagotavlja, da "takoj ko bomo dobili zeleno luč od pristojnih institucij, bomo naprave pognali. Na to smo pripravljeni. Naše naprave obratujejo".
Ob odprtju pa bodo morala smučišča ravnati po določenem protokolu: v gondoli bo na primer možnost, da se lahko potnik pelje sam, če ni član skupnega gospodinstva. Da pa bodo lahko smučišča pognali, bodo morali biti izpolnjeni tudi drugi pogoji, opozarja Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev.
"Najprej mora prenehati veljati prvi pogoj, torej odlok o prepovedi obratovanja zaprtih žičniških kabin. Prav tako se mora razveljaviti odlok o prepovedi prehajanja občinskih meja, saj večina smučišč leži v manjših občinah in bi bilo zato število smučarjev neracionalno. Sočasno bo treba upoštevati tudi priporočila NIJZ, četrti pogoj pa predstavlja sneg."
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Kaj je najbolj butasto božično darilo, ki ste ga kdaj dobili? In kaj kupiti nekomu, ki vam gre pravzaprav na živce? Z Mihijem ob 8-ih!
Z Vala 202 v petkovem popoldnevu praznikom primerno ponujamo nekaj posebnega. Pred mesecem dni je britanska glasbenica Adele predstavila svoj tretji album, ki je doživel neverjeten odziv in podrl vrsto rekordov. VAL 202 je dobil ekskluzivno priložnost predvajanja intervjuja s pevko, ki ga spremlja pet koncertnih posnetkov. Povedala bo podrobnosti o novi plošči, njenih temah in snemanju, ter podrobneje predstavila nekaj nosilnih skladb. Million Years, When We Were Young, starejšo Rolling in the Deep, Water Under the Bridge in seveda Hello.
Jugoslavija se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja uvrščala med 4 najbolj onesnažene države sveta. Pred njo so bile še Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Seveda je slika današnje Slovenije drugačna, pa čeprav imamo še vedno visok ekološki odtis – to je, koliko naravnih virov porabimo na prebivalca in zaradi prometa onesnažen zrak. A če želimo ohraniti še vedno zelo zeleno Slovenijo, s katero se tako zelo hvalimo, bo treba ukrepati. Predvsem je cilj, ki ga moramo zasledovati, trajnostni razvoj.
Erik Valenčič se je sredi decembra odpravil v Irak in Sirijo, kjer bo snemal dokumentarni film o genocidu nad kristjani. Še prej pa je raziskovalni novinar, vojni poročevalec in avtor odmevnih dokumentarnih oddaj izdal premierni roman z naslovom Sence ne gorijo. V njem Valenčič predstavlja pojav levičarskega ekstremizma. Osrednja poanta zgodbe se skriva v vprašanju, kaj bi tako imenovani rdeči teror pomenil za celotno družbo. Kako (radikalna) prihodnost nas čaka?
Neveljaven email naslov