Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večina ljudi zaradi epidemije ne bo občutila obremenilnih posledic na duševno zdravje, a je zelo neprimerno metati vse v isti koš, poudarja psiholog dr. Aleksander Zadel
Družine in posamezniki, ki so bili že prej funkcionalni, bodo po vsej verjetnosti ostali enaki tudi zdaj, nekateri pa bodo občutili posledice, ki jih sicer verjetno najbrž ne bi, pravi dr. Aleksander Zadel. Se pa lahko zgodi tudi nasprotno in bodo marsikoga, prej nefunkcionalnega, prav te krizne razmere notranje prebudile in opremile z vzorci vedenja, ki mu bodo te razmere pomagali preživeti bolj učinkovito.
"Za nekatere ljudi, družine, skupine, ki so bili že prej nefunkcionalni, se bodo razmere dramatično poslabšale. In na te moramo biti izjemno pozorni! Od vsakega od nas je odvisno, ali bomo ljudem, za katere vemo, da potrebujejo pomoč, ponudili roko."
V času, ki je že tako prežet s strahom in nelagodjem, se lahko hitro zgodi, da pri otrocih spregledamo njihove stiske in težje prepoznamo spremembe v vedenju.
"Tisti trenutek, ko opazimo, da otroka stvari, ki so mu bile všeč, ne zanimajo več, ko se ne zmeni za prijatelje, ko ga ne prepoznamo več v njegovih navadah, smehu in čustvovanju, nam morajo posvetiti vse rdeče lučke!"
Večina ljudi zaradi epidemije ne bo občutila obremenilnih posledic na duševno zdravje, a je zelo neprimerno metati vse v isti koš, poudarja psiholog dr. Aleksander Zadel
Družine in posamezniki, ki so bili že prej funkcionalni, bodo po vsej verjetnosti ostali enaki tudi zdaj, nekateri pa bodo občutili posledice, ki jih sicer verjetno najbrž ne bi, pravi dr. Aleksander Zadel. Se pa lahko zgodi tudi nasprotno in bodo marsikoga, prej nefunkcionalnega, prav te krizne razmere notranje prebudile in opremile z vzorci vedenja, ki mu bodo te razmere pomagali preživeti bolj učinkovito.
"Za nekatere ljudi, družine, skupine, ki so bili že prej nefunkcionalni, se bodo razmere dramatično poslabšale. In na te moramo biti izjemno pozorni! Od vsakega od nas je odvisno, ali bomo ljudem, za katere vemo, da potrebujejo pomoč, ponudili roko."
V času, ki je že tako prežet s strahom in nelagodjem, se lahko hitro zgodi, da pri otrocih spregledamo njihove stiske in težje prepoznamo spremembe v vedenju.
"Tisti trenutek, ko opazimo, da otroka stvari, ki so mu bile všeč, ne zanimajo več, ko se ne zmeni za prijatelje, ko ga ne prepoznamo več v njegovih navadah, smehu in čustvovanju, nam morajo posvetiti vse rdeče lučke!"
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov