Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večina ljudi zaradi epidemije ne bo občutila obremenilnih posledic na duševno zdravje, a je zelo neprimerno metati vse v isti koš, poudarja psiholog dr. Aleksander Zadel
Družine in posamezniki, ki so bili že prej funkcionalni, bodo po vsej verjetnosti ostali enaki tudi zdaj, nekateri pa bodo občutili posledice, ki jih sicer verjetno najbrž ne bi, pravi dr. Aleksander Zadel. Se pa lahko zgodi tudi nasprotno in bodo marsikoga, prej nefunkcionalnega, prav te krizne razmere notranje prebudile in opremile z vzorci vedenja, ki mu bodo te razmere pomagali preživeti bolj učinkovito.
"Za nekatere ljudi, družine, skupine, ki so bili že prej nefunkcionalni, se bodo razmere dramatično poslabšale. In na te moramo biti izjemno pozorni! Od vsakega od nas je odvisno, ali bomo ljudem, za katere vemo, da potrebujejo pomoč, ponudili roko."
V času, ki je že tako prežet s strahom in nelagodjem, se lahko hitro zgodi, da pri otrocih spregledamo njihove stiske in težje prepoznamo spremembe v vedenju.
"Tisti trenutek, ko opazimo, da otroka stvari, ki so mu bile všeč, ne zanimajo več, ko se ne zmeni za prijatelje, ko ga ne prepoznamo več v njegovih navadah, smehu in čustvovanju, nam morajo posvetiti vse rdeče lučke!"
Večina ljudi zaradi epidemije ne bo občutila obremenilnih posledic na duševno zdravje, a je zelo neprimerno metati vse v isti koš, poudarja psiholog dr. Aleksander Zadel
Družine in posamezniki, ki so bili že prej funkcionalni, bodo po vsej verjetnosti ostali enaki tudi zdaj, nekateri pa bodo občutili posledice, ki jih sicer verjetno najbrž ne bi, pravi dr. Aleksander Zadel. Se pa lahko zgodi tudi nasprotno in bodo marsikoga, prej nefunkcionalnega, prav te krizne razmere notranje prebudile in opremile z vzorci vedenja, ki mu bodo te razmere pomagali preživeti bolj učinkovito.
"Za nekatere ljudi, družine, skupine, ki so bili že prej nefunkcionalni, se bodo razmere dramatično poslabšale. In na te moramo biti izjemno pozorni! Od vsakega od nas je odvisno, ali bomo ljudem, za katere vemo, da potrebujejo pomoč, ponudili roko."
V času, ki je že tako prežet s strahom in nelagodjem, se lahko hitro zgodi, da pri otrocih spregledamo njihove stiske in težje prepoznamo spremembe v vedenju.
"Tisti trenutek, ko opazimo, da otroka stvari, ki so mu bile všeč, ne zanimajo več, ko se ne zmeni za prijatelje, ko ga ne prepoznamo več v njegovih navadah, smehu in čustvovanju, nam morajo posvetiti vse rdeče lučke!"
doc.dr.Marjetka Conradi priproča knjigo Tima Krabbeja- Kolesar (The rider)
Linnea Wartiovaara, devetnajstletna srednješolka iz Finske, se je s prijateljico letos odpravila z vozovnico “Interail” na pot po Evropi. Ena od njunih prvih postaj je bila Ljubljana, ki sta jo spoznavali z “občutkom in počasi”. Ujeli smo ju v parku Tivoli, med ležernim prebiranjem študijske literature in knjige Davida Nichollsa: One day.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Mirjam Gostinčar, socialna delavka in urednica cestnega časopisa Kralji ulice se pri svojem delu srečuje s številnimi oblikami duševnih stisk, ki so pogosto poglobljene še s socialnimi okoliščinami. Zato je med številnimi knjigami, ki jih prebira to poletje, izbrala Jedrt Lapuh Maležič: Težkomentalci, ki na sproščen in humoren način daje uvid v nekoliko manj poznani svet duševnih stisk.
Eva Mladenovič trenutno odkriva skrivnosti Portugalske, saj je na Iberski polotok za eno leto odšla na delo. V Kulturnem društvu Brdo Eva kot flavtistka in članica orkestra ter z izvajanjem vokalnih delavnic že dobrih deset let pomaga ohranjati srbsko kulturno dediščino in z njo seznanja tiste, ki je ne poznajo, ter predaja znanje in pesmi mlajšim rodovom. Poleg pesmi pa pod njene prste vedno znova priroma tudi kaka dobra knjiga. V času, ko je živela v Splitu, je spoznala dela Renata Baretića in se tudi bolje spoznala s hrvaškim jezikom.
Upokojeni vrhovni sodnik Vasilij Vasko Polič je tudi pisatelj, igralec in glasbenik. Napisal je že 23 leposlovnih knjig. V svojih zgodbah združuje erotiko, pravo, politiko, zgodovino, vesolje in še marsikaj. Pogovor z Vaskom Poličem – tudi o popku sveta.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli razstavo TBI: mladi, mesto in dediščina. V središču razstave je Idrija, oziroma, če povemo natančneje, vizije mladih o prihodnosti Idrije. Razstava je rezultat sodelovanja 30-ih mladih v mednarodnem projektu, ki se je povsem praktično lotil izzivov majhnega mesta v prihodnosti.
Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo. Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.
Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, bere predvsem veliko strokovne literature, med ljubšimi žanri za prosti čas pa so že od nekdaj kriminalke. In za svoje priporočilo je izbrala trenutno eno večjih uspešnic tega žanra.
V poletnem času je predvsem pastir. Vroče poletne mesece v mestu je namreč zamenjal za prijetne temperature na Soriški planini, kjer dneve preživlja v družbi svojih 70 krav. Čeprav pravi, da pašnja zahteva celega človeka – vstaja ob 5. uri zjutraj, spat gre po deseti zvečer, pa vmes najde tudi čas za branje. In v branje priporoča avtorja, ki ga je po njegovem mnenju skoraj nemogoče brati.
Dr. Boris Kolar je ekotoksikolog, ki se ukvarja z okoljskimi tveganji. Je pa tudi pisatelj. Njegov prvi roman Iqball hotel, ki je pristal med prvo peterico nominirancev za nagrado Kresnik leta 2009, nas popelje v Afriko, ki je Borisu Kolarju še kako ljuba dežela. Ker zadnja leta, ko ima čas, bolj kot bere piše, je imel pri izbiri knjižnega namiga nekaj zadrege, a na koncu nam je dal tri. In tudi pri teh ni pozabil na Afriko.
Matjaž Manček je pomočnik direktorja za glasbeni program v Kinu Šiška. Na Valu 202 je že predstavljal svoj glasbeni okus, tokrat ponuja poletno branje. Ne mara lahkotnega dopustniškega branja in kljub uporabi e-bralnikov raje prebere knjigo.
Neveljaven email naslov