Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko bi za dogajanje na planetu Zemlja težko rekli, da je v zadnjih mesecih kaj posebej pozitivno spektakularno, pa bo do konca leta veliko bolj veličastno v vesolju. Že nekaj dni smo priče postopni konjunkciji-zbližanju Jupitra in Saturna, ki se bo dokončno zgodilo v ponedeljek 21. decembra kmalu po 16.45. Planeta sta na nebu le navidezno blizu, saj sta fizično kar 720 milijonov kilometrov narazen. Od nas je namreč Jupiter oddaljen 880 milijonov kilometrov, Saturn pa 1600 milijonov kilometrov. Srečanje omenjenih planetov se bo zgodilo prvič po dvajsetih letih, če bi bilo vreme lepo, bi ju bilo v skupnem vidnem polju mogoče spremljati tudi v Sloveniji. Ljubiteljskim zvezdogledom bodo pomagali na Astronomskem observatoriju Golovec.
Na večernem nebu lahko opazujemo planeta Jupiter in Saturn, ki sta na videz tako blizu, kot nista bila že od leta 1623. Najtesnejše srečanje bo v ponedeljek, 21. decembra, slovenski astronomi pripravljajo virtualni ogled
Medtem ko bi za dogajanje na planetu Zemlja težko rekli, da je v zadnjih mesecih kaj posebej pozitivno spektakularno, pa bo do konca leta veliko bolj veličastno v vesolju. Že nekaj dni smo priče postopni konjunkciji-zbližanju Jupitra in Saturna, ki se bo dokončno zgodilo v ponedeljek 21. decembra kmalu po 16.45 uri. Planeta sta na nebu le navidezno blizu, saj sta fizično kar 720 milijonov kilometrov narazen. Od nas je namreč Jupiter oddaljen 880 milijonov kilometrov, Saturn pa 1600 milijonov kilometrov. Srečanje omenjenih planetov se bo zgodilo prvič po dvajsetih letih, če bi bilo vreme lepo, bi ju bilo v skupnem vidnem polju mogoče spremljati tudi v Sloveniji.
Virtualno spremljanje konjunkcije s pomočjo sodelavcev Astronomskega observatorija Golovec
Konjunkcija planetov je pojav, ko lahko opazujemo dva ali več planetov blizu skupaj na nebu. Jupiter in Saturn bosta v ponedeljek le 6 ločnih minut vsaksebi, kar je 5-krat manj kot je navidezni premer Lune. Tako tesne konjunkcije so redke, med njimi lahko mine tudi po več 100 let. Ker sta Jupiter in Saturn svetla in očitna planeta, ki ju brez težav vidimo s prostim očesom, je letošnji dogodek privlačen za opazovalce povsod po svetu, so sporočili slovenski astronomi.
“Tovrstni dogodki imajo v današnji dobi predvsem sentimentalen pomen. Tudi astronomi jih opazujemo iz lastnega veselja, uživamo v lepoti in unikatnosti pojava, za napredek znanosti pa so drugotnega pomena” pravi Janez Kos, astrofizik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Danes bo zaradi oblačnega vremena realno zelo malo možnosti, da bi s prostim očesom ob pomoči daljnogleda ali fotoaparata videli bližnje srečanje Jupitra in Saturna, morda bo kaj več sreče že jutri, ko se sicer ne bosta pokrivala, a bosta še vedno blizu. Danes pa so nam v pomoč astronomi z observatorija na Golovcu. Že nekaj dni na različnih lokacijah po Sloveniji snemajo približevanja planetov in tako bomo lahko vso videli oziroma si predstavljali, kako poteka zgodovinska konjunkcija.
Vsekakor je najboljša ideja, da se danes po 16. uri pridružite virtualnemu dnevu odprtih vrat Astronomskega observatorija Golovec, prijavite se lahko na njihovi spletni strani. Izkušeni slovenski astronomi vas bodo vodili po decembrskem nebu, pripravljajo tudi niz krajših predstavitev in predavanj o zgodovinskem zbližanju Jupitra in Saturna, ki bosta takorekoč za nekaj časa zlita v superplanet. Naslednjo veliko konjunkcijo namreč lahko pričakujemo šele 15. marca 2080.
Dodajamo še nasvet astrofizika, prof. dr. Tomaža Zwittra (strokovnega sodelavca Frekvence X), če morda do konca decembra vendarle še ujamete kakšen košček neba brez oblakov: "Vse te dni je zvečer, kmalu po sončnem zahodu, torej okrog 17. ure, poleg Saturna in Jupitra, ki sta nizko na jugozahodu, vredno pogledati še Lunin srp, ki se počasi debeli proti krajcu. Ker je Luna te dni v srpu, se krasno vidijo kraterji, ki so osvetljeni od strani. Morje neviht, kjer so pred dvema tednoma pristali Kitajci, je zgoraj levo še v senci in ga zato ni videti. Pred dvema tednoma, ko je bila Luna v zadnjem krajcu, je bil na tem delu Lune dan, zato je bilo kitajskim instrumentom dovolj toplo, da so lahko izkopali material, ki ga je nato sonda minulo sredo prinesla na Zemljo."
In kot še sporoča profesor Zwitter: “Astronomi smo se z medvedi domenili, da sedaj spijo, torej se ne bojte zakorakati na kak temen nočni travnik. Že izkušnja nočne narave je vredna truda!”
Medtem ko bi za dogajanje na planetu Zemlja težko rekli, da je v zadnjih mesecih kaj posebej pozitivno spektakularno, pa bo do konca leta veliko bolj veličastno v vesolju. Že nekaj dni smo priče postopni konjunkciji-zbližanju Jupitra in Saturna, ki se bo dokončno zgodilo v ponedeljek 21. decembra kmalu po 16.45. Planeta sta na nebu le navidezno blizu, saj sta fizično kar 720 milijonov kilometrov narazen. Od nas je namreč Jupiter oddaljen 880 milijonov kilometrov, Saturn pa 1600 milijonov kilometrov. Srečanje omenjenih planetov se bo zgodilo prvič po dvajsetih letih, če bi bilo vreme lepo, bi ju bilo v skupnem vidnem polju mogoče spremljati tudi v Sloveniji. Ljubiteljskim zvezdogledom bodo pomagali na Astronomskem observatoriju Golovec.
Na večernem nebu lahko opazujemo planeta Jupiter in Saturn, ki sta na videz tako blizu, kot nista bila že od leta 1623. Najtesnejše srečanje bo v ponedeljek, 21. decembra, slovenski astronomi pripravljajo virtualni ogled
Medtem ko bi za dogajanje na planetu Zemlja težko rekli, da je v zadnjih mesecih kaj posebej pozitivno spektakularno, pa bo do konca leta veliko bolj veličastno v vesolju. Že nekaj dni smo priče postopni konjunkciji-zbližanju Jupitra in Saturna, ki se bo dokončno zgodilo v ponedeljek 21. decembra kmalu po 16.45 uri. Planeta sta na nebu le navidezno blizu, saj sta fizično kar 720 milijonov kilometrov narazen. Od nas je namreč Jupiter oddaljen 880 milijonov kilometrov, Saturn pa 1600 milijonov kilometrov. Srečanje omenjenih planetov se bo zgodilo prvič po dvajsetih letih, če bi bilo vreme lepo, bi ju bilo v skupnem vidnem polju mogoče spremljati tudi v Sloveniji.
Virtualno spremljanje konjunkcije s pomočjo sodelavcev Astronomskega observatorija Golovec
Konjunkcija planetov je pojav, ko lahko opazujemo dva ali več planetov blizu skupaj na nebu. Jupiter in Saturn bosta v ponedeljek le 6 ločnih minut vsaksebi, kar je 5-krat manj kot je navidezni premer Lune. Tako tesne konjunkcije so redke, med njimi lahko mine tudi po več 100 let. Ker sta Jupiter in Saturn svetla in očitna planeta, ki ju brez težav vidimo s prostim očesom, je letošnji dogodek privlačen za opazovalce povsod po svetu, so sporočili slovenski astronomi.
“Tovrstni dogodki imajo v današnji dobi predvsem sentimentalen pomen. Tudi astronomi jih opazujemo iz lastnega veselja, uživamo v lepoti in unikatnosti pojava, za napredek znanosti pa so drugotnega pomena” pravi Janez Kos, astrofizik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Danes bo zaradi oblačnega vremena realno zelo malo možnosti, da bi s prostim očesom ob pomoči daljnogleda ali fotoaparata videli bližnje srečanje Jupitra in Saturna, morda bo kaj več sreče že jutri, ko se sicer ne bosta pokrivala, a bosta še vedno blizu. Danes pa so nam v pomoč astronomi z observatorija na Golovcu. Že nekaj dni na različnih lokacijah po Sloveniji snemajo približevanja planetov in tako bomo lahko vso videli oziroma si predstavljali, kako poteka zgodovinska konjunkcija.
Vsekakor je najboljša ideja, da se danes po 16. uri pridružite virtualnemu dnevu odprtih vrat Astronomskega observatorija Golovec, prijavite se lahko na njihovi spletni strani. Izkušeni slovenski astronomi vas bodo vodili po decembrskem nebu, pripravljajo tudi niz krajših predstavitev in predavanj o zgodovinskem zbližanju Jupitra in Saturna, ki bosta takorekoč za nekaj časa zlita v superplanet. Naslednjo veliko konjunkcijo namreč lahko pričakujemo šele 15. marca 2080.
Dodajamo še nasvet astrofizika, prof. dr. Tomaža Zwittra (strokovnega sodelavca Frekvence X), če morda do konca decembra vendarle še ujamete kakšen košček neba brez oblakov: "Vse te dni je zvečer, kmalu po sončnem zahodu, torej okrog 17. ure, poleg Saturna in Jupitra, ki sta nizko na jugozahodu, vredno pogledati še Lunin srp, ki se počasi debeli proti krajcu. Ker je Luna te dni v srpu, se krasno vidijo kraterji, ki so osvetljeni od strani. Morje neviht, kjer so pred dvema tednoma pristali Kitajci, je zgoraj levo še v senci in ga zato ni videti. Pred dvema tednoma, ko je bila Luna v zadnjem krajcu, je bil na tem delu Lune dan, zato je bilo kitajskim instrumentom dovolj toplo, da so lahko izkopali material, ki ga je nato sonda minulo sredo prinesla na Zemljo."
In kot še sporoča profesor Zwitter: “Astronomi smo se z medvedi domenili, da sedaj spijo, torej se ne bojte zakorakati na kak temen nočni travnik. Že izkušnja nočne narave je vredna truda!”
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se že desetletja ukvarjajo z raziskavami virusnih okužb krompirja, začetki segajo v raziskave na slovenski sorti Igor, ki jo je virus PVY praktično uničil, no, danes pa se veliko posvečajo tudi koristnim mikroorganizmom, ki krompirju pomagajo v boju proti škodljivcem. Seveda pa krompirja ne napadajo le virusi, temveč tudi nevarne karantenske bakterije. Ena pomembnejših vstopnih točk krompirja v Evropo iz Egipta je Luka Koper, pri čemer raziskovalci preverijo, ali je zdrav in neokužen. Če bi tovrstnim organizmom namreč dovolili, da vstopijo v Evropo, bi posledično prizadeli tudi vodne vire. Kot sta Maji Ratej povedali profesorica Kristina Gruden in Manca Pirc z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na inštitutu, se v Sloveniji raziskavam krompirja posveča približno 30 raziskovalcem, krompir pa še zdaleč ni enostaven za preučevanje.
V osrčju Slovenije, na gozdnatem območju tega dela naše dežele, na Dolah pri Litiji oglarjenje živi že več kot 150 let. Domačini so si skozi desetletja s kuhanjem oglja na tradicionalen način zagotavljali dodaten zaslužek na kmetijah in še danes je tako. Z oglarjenjem, ki ni na območju Dol nikoli zamrlo, se danes ukvarja 16 domačinov. Pred dvema desetletjema so se odločili, da svojo dejavnost na različne turistično privlačne načine predstavijo tudi obiskovalcem. Letos jim je kljub preprekam s koronavirusom uspelo pripraviti tradicionalni pohod po Oglarski deželi. Praviloma poteka spomladi, tokrat pa so ga zamaknili v jesen in tako so številni pohodniki davi krenili po lepo urejeni krožni oglarski poti. Kaj vse je moč videti in doživeti na 12-kilometrski poti, pa v pogovoru naše zasavske dopisnice Karmen Štrancar Rajevec z enim od soorganizatorjev prireditev na Dolah Tomažem Lihtenvalnerjem.
Pet let po vrhuncu migracijske krize je ta teden svetovno javnost požar v begunskem centru Moria na Lezbosu ponovno opomnil, da vprašanje migracij v Evropski uniji nikakor ni rešeno. S profesorjem dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja razmišljamo, kje so bile storjene največje napake, kako bi lahko članice EU dosegle nov dogovor in kakšne so posledice dosedanjega položaja za države v soseščini unije.
V Portorožu se je danes sklenila Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije. Na zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 poudaril novosti na področju fuzijske tehnologije.
Oči svetovne športne javnosti so te dni uprte v Francijo, kjer se kolesarji merijo na slovitem Touru. Kolesarstvo postaja eden izmed najbolj prestižnih in gledanih športov, zato ekipe vedno večjo pozornost posvečajo tudi testu in razvoju opreme. Ekipa Jumbo-Visma, katere član je tudi Primož Roglič, že dlje časa sodeluje z nizozemsko Univerzo za tehnologijo v Eindhovnu, kjer so za namene testiranj opreme zgradili tudi 3D model slovenskega kolesarskega šampiona. O sodelovanju med univerzo in ekipo Jumbo-Visma smo se pogovarjali s profesorjem Bertom Blocknom, znanstvenim direktorjem vetrovnika. Foto: Bart van Overbeeke
Po svetu ga kličejo Big river man, tak je namreč naslov filma o njegovem neverjetnem podvigu v Amazonki. In prav ta film, ki je prejel tudi nekaj nagrad na mednarodnih festivalih, mu je odprl vrata ameriškega raja, o katerem je sanjal že od otroštva. Ultramaratonski plavalec Martin Strel je danes star 65 let, ampak še ne misli odnehati s svojimi plavalnimi podvigi. V Guinnessovi knjigi so zabeleženi kar štirje njegovi rekordi, če ne bi bilo epidemije koronavirusa, bi bil trenutno baje na najnovejšem, največjem podvigu doslej – plavanju okrog sveta. Pravi, da ima zdaj dve "Ameriki" – domovino Slovenijo, kjer je približno tri mesece na leto in dom v Arizoni, v Združenih državah, kjer preživlja največ časa. O poznanstvih z Olivio Newton John, Michaelom Phelpsom, o slovenskih dvomljivcih, svojemu bogastvu ... Prisluhnite in si sami ustvarite svoje mnenje ali je vse to, kar boste slišali, res ali pa ima Martin Strel res samo neizmerno bujno domišljijo, vam svetuje Aleš Smrekar.
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki je še vedno med vodilnimi vzroki umrljivosti v svetu – vsako leto zaradi njega umre več kot 800 tisoč ljudi – smo se pogovarjali s strokovnjakinjo na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja, izr. prof. Vito Poštuvan. Smrti zaradi samomora lahko preprečujemo in pri tem lahko sodeluje vsakdo.
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki je še vedno med vodilnimi vzroki umrljivosti v svetu – vsako leto zaradi njega umre več kot 800 tisoč ljudi – smo se pogovarjali s strokovnjakinjo na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja, izr. prof. Vito Poštuvan. Smrti zaradi samomora lahko preprečujemo in pri tem lahko sodeluje vsakdo.
Iz grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj 13 tisočim beguncem in migrantom. Foto: Stand by Me Lesvos/MoriaMediaTeam
Koronavirus je spomladi ustavil življenje koncertnih odrov, ti so povsem zamrli in znova oživeli v zadnjih nekaj tednih. Po drugi strani pa je med epidemijo razcvet doživel streaming. Pretočno poslušanje glasbe je dosegalo rekorde, saj so se ljubitelji glasbe po vsem svetu očitno zatekli k Apple Musicu, Deezerju, Youtube Musicu, Spotifyju in tudi SoundCloudu. O tej temi smo v preteklih mesecih že večkrat govorili, tokrat pa smo si zastavili vprašanje: Ali je streaming lahko rešitev? Za mnenje in izkušnje z aplikacijami za pretočno poslušanje glasbe smo povprašali ulico ter nekaj domačih glasbenikov, ki so delili svoje poglede in tudi zanimive primere dobre prakse.
Odpravili smo na novo dogodivščino k našim sodelavcem na televizijo. Tokrat smo obiskali studio, kjer se trenutno sinhronizirajo risanke. Preverili smo, kako to izgleda in na kaj morajo biti sinhronizatorji pozorni.
Omejitve, ki jih imamo, so predvsem v naših glavah, je eno od vodil Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami, ki širi idejo, da lahko prav vsak prispeva svoj delček k raznovrstnosti in pestrosti pohodništva. Jurček Nowakk je vodja odbora Planinstvo za invalide in dolgoletni vodnik Planinske zveze ter prepričan, da je planinstvo za vse, tudi za slepe, gluhe in ljudi na vozičkih. Akcija Gibalno ovirani gore osvajajo, pa k telesni dejavnosti nagovarja vse gibalno ovirane, jih spodbudi, naj zapustijo udobje kavča in enoličnega vsakdana ter se podajo v naravo, družbo in novim dogodivščinam naproti.
Nina Zagoričnik je v središču dogajanja 77. filmskega festivala Mostra v Benetkah.
V Indiji so že v začetku julija skupaj z 58 drugimi aplikacijami blokirali uporabo kitajske aplikacije TikTok, ki je namenjena ustvarjanju in deljenju videoposnetkov, popularna pa je predvsem med mlajšo populacijo. Aplikacija je tarča kritik, da jo kitajske oblasti uporabljajo za množično prisluškovanje, glede na ameriško-kitajske odnose pa ne preseneča niti dejanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je 6. avgusta izdal odredbo, da morajo v 45 dneh prepovedati z uporabo aplikacij TikTok in WeChat na ameriškem tržišču, če ju kitajske matične družbe v tem času ne bodo prodale. Podjetje TikTok je že vložilo tožbo proti Trumpovi administraciji. O kitajsko-ameriških odnosih na tehnološkem področju, nevarnostih aplikacije TikTok in tem, kaj se bo zgodilo, če bodo 15. septembra v ZDA res blokirali uporabo te viralne aplikacije se bomo pogovarjali z dr. Denisom Mancevičem, doktorjem družboslovnih in humanističnih znanosti ter direktorjem in partnerjem v podjetju Herman&Partnerji.
Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BBC. Gorazd Rečnik pogovarjal s predavateljem na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, anglistom in sociologom kulture dr. Nikolaijem Jeffsom.
Nekdanji pevec in vodja zasedbe R.E M. je v začetku leta, prav na svoj 60. rojstni dan, izdal skladbo Drive to the Ocean, poleti pa še skladbo No Time for Love Like Now, plod sodelovanja z zasedbo Big Red Machine, za katero stojita frontmana skupin The National in Bon Iver. V intervjuju za EBU Michael Stipe pripoveduje o novih skladbah in pomenu glasbe v teh časih. Pa tudi o pomembnosti radia.
Kako je potekal prvi šolski dan na Osnovni šoli Lavrica in na Srednji poklici in strokovni šoli Bežigrad Ljubljana?
Na Kemijskem inštitutu so dopoldne predstavili prve rezultate predkliničnega testiranja prvega slovenskega kandidata za cepivo proti koronavirusni bolezni covid 19. Trenutno je po svetu znanih 233 kandidatov za cepivo, nekaj manj kot 200 jih je v predklinični fazi, 37 pa jih je že v kliničnih raziskavah. Cepivo je mogoče zasnovati na več različnih načinov, med najstarejšimi in tudi najpogostejšimi so pristopi na osnovi inaktiviranega oziroma oslabljenega virusa oziroma vnesenih proteinov, vse več pa je naprednih pristopov, ki temeljijo zgolj na virusnem genskem materialu, kar je veliko hitrejša metoda. Med temi pristopi je tudi slovenski.
Marsikdo pozna kultno radijsko oddajo Lahko noč, otroci, ki je na sporedu vsak večer ob 19:45 na Prvem programu Radia Slovenija. Ena najstarejših oddaj, ki opravlja veliko kulturno poslanstvo, najmlajše pa tudi starejše poslušalce vsako noč že 55. let vodi v svet domišljije v izbrani govorici gledaliških igralcev in igralk. Zato smo preverili, kako nas pravljice iz domače in svetovne literature, s katerimi se čisto vsak dan prevesi v noč, pospremijo v svet sanj.
Več kot desetletje vas v akcijah Sekunde rešujejo na Valu 202 skupaj s sodelujočimi partnerji opozarjamo, da le hitra pomoč pri srčnem zastoju in nekaterih drugih urgentnih stanjih lahko reši življenje. Medtem ko laiki, ki se tega naučijo v nekajurnih tečajih, lahko pomagajo le, če so po naključju znajdejo na kraju nesreče, pa se v uradni sistem reševanja vključuje vse več t.i. Prvih posredovalcev, ki jih na pomoč pokličejo dispečerske službe.
Neveljaven email naslov