Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko bi za dogajanje na planetu Zemlja težko rekli, da je v zadnjih mesecih kaj posebej pozitivno spektakularno, pa bo do konca leta veliko bolj veličastno v vesolju. Že nekaj dni smo priče postopni konjunkciji-zbližanju Jupitra in Saturna, ki se bo dokončno zgodilo v ponedeljek 21. decembra kmalu po 16.45. Planeta sta na nebu le navidezno blizu, saj sta fizično kar 720 milijonov kilometrov narazen. Od nas je namreč Jupiter oddaljen 880 milijonov kilometrov, Saturn pa 1600 milijonov kilometrov. Srečanje omenjenih planetov se bo zgodilo prvič po dvajsetih letih, če bi bilo vreme lepo, bi ju bilo v skupnem vidnem polju mogoče spremljati tudi v Sloveniji. Ljubiteljskim zvezdogledom bodo pomagali na Astronomskem observatoriju Golovec.
Na večernem nebu lahko opazujemo planeta Jupiter in Saturn, ki sta na videz tako blizu, kot nista bila že od leta 1623. Najtesnejše srečanje bo v ponedeljek, 21. decembra, slovenski astronomi pripravljajo virtualni ogled
Medtem ko bi za dogajanje na planetu Zemlja težko rekli, da je v zadnjih mesecih kaj posebej pozitivno spektakularno, pa bo do konca leta veliko bolj veličastno v vesolju. Že nekaj dni smo priče postopni konjunkciji-zbližanju Jupitra in Saturna, ki se bo dokončno zgodilo v ponedeljek 21. decembra kmalu po 16.45 uri. Planeta sta na nebu le navidezno blizu, saj sta fizično kar 720 milijonov kilometrov narazen. Od nas je namreč Jupiter oddaljen 880 milijonov kilometrov, Saturn pa 1600 milijonov kilometrov. Srečanje omenjenih planetov se bo zgodilo prvič po dvajsetih letih, če bi bilo vreme lepo, bi ju bilo v skupnem vidnem polju mogoče spremljati tudi v Sloveniji.
Virtualno spremljanje konjunkcije s pomočjo sodelavcev Astronomskega observatorija Golovec
Konjunkcija planetov je pojav, ko lahko opazujemo dva ali več planetov blizu skupaj na nebu. Jupiter in Saturn bosta v ponedeljek le 6 ločnih minut vsaksebi, kar je 5-krat manj kot je navidezni premer Lune. Tako tesne konjunkcije so redke, med njimi lahko mine tudi po več 100 let. Ker sta Jupiter in Saturn svetla in očitna planeta, ki ju brez težav vidimo s prostim očesom, je letošnji dogodek privlačen za opazovalce povsod po svetu, so sporočili slovenski astronomi.
“Tovrstni dogodki imajo v današnji dobi predvsem sentimentalen pomen. Tudi astronomi jih opazujemo iz lastnega veselja, uživamo v lepoti in unikatnosti pojava, za napredek znanosti pa so drugotnega pomena” pravi Janez Kos, astrofizik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Danes bo zaradi oblačnega vremena realno zelo malo možnosti, da bi s prostim očesom ob pomoči daljnogleda ali fotoaparata videli bližnje srečanje Jupitra in Saturna, morda bo kaj več sreče že jutri, ko se sicer ne bosta pokrivala, a bosta še vedno blizu. Danes pa so nam v pomoč astronomi z observatorija na Golovcu. Že nekaj dni na različnih lokacijah po Sloveniji snemajo približevanja planetov in tako bomo lahko vso videli oziroma si predstavljali, kako poteka zgodovinska konjunkcija.
Vsekakor je najboljša ideja, da se danes po 16. uri pridružite virtualnemu dnevu odprtih vrat Astronomskega observatorija Golovec, prijavite se lahko na njihovi spletni strani. Izkušeni slovenski astronomi vas bodo vodili po decembrskem nebu, pripravljajo tudi niz krajših predstavitev in predavanj o zgodovinskem zbližanju Jupitra in Saturna, ki bosta takorekoč za nekaj časa zlita v superplanet. Naslednjo veliko konjunkcijo namreč lahko pričakujemo šele 15. marca 2080.
Dodajamo še nasvet astrofizika, prof. dr. Tomaža Zwittra (strokovnega sodelavca Frekvence X), če morda do konca decembra vendarle še ujamete kakšen košček neba brez oblakov: "Vse te dni je zvečer, kmalu po sončnem zahodu, torej okrog 17. ure, poleg Saturna in Jupitra, ki sta nizko na jugozahodu, vredno pogledati še Lunin srp, ki se počasi debeli proti krajcu. Ker je Luna te dni v srpu, se krasno vidijo kraterji, ki so osvetljeni od strani. Morje neviht, kjer so pred dvema tednoma pristali Kitajci, je zgoraj levo še v senci in ga zato ni videti. Pred dvema tednoma, ko je bila Luna v zadnjem krajcu, je bil na tem delu Lune dan, zato je bilo kitajskim instrumentom dovolj toplo, da so lahko izkopali material, ki ga je nato sonda minulo sredo prinesla na Zemljo."
In kot še sporoča profesor Zwitter: “Astronomi smo se z medvedi domenili, da sedaj spijo, torej se ne bojte zakorakati na kak temen nočni travnik. Že izkušnja nočne narave je vredna truda!”
Medtem ko bi za dogajanje na planetu Zemlja težko rekli, da je v zadnjih mesecih kaj posebej pozitivno spektakularno, pa bo do konca leta veliko bolj veličastno v vesolju. Že nekaj dni smo priče postopni konjunkciji-zbližanju Jupitra in Saturna, ki se bo dokončno zgodilo v ponedeljek 21. decembra kmalu po 16.45. Planeta sta na nebu le navidezno blizu, saj sta fizično kar 720 milijonov kilometrov narazen. Od nas je namreč Jupiter oddaljen 880 milijonov kilometrov, Saturn pa 1600 milijonov kilometrov. Srečanje omenjenih planetov se bo zgodilo prvič po dvajsetih letih, če bi bilo vreme lepo, bi ju bilo v skupnem vidnem polju mogoče spremljati tudi v Sloveniji. Ljubiteljskim zvezdogledom bodo pomagali na Astronomskem observatoriju Golovec.
Na večernem nebu lahko opazujemo planeta Jupiter in Saturn, ki sta na videz tako blizu, kot nista bila že od leta 1623. Najtesnejše srečanje bo v ponedeljek, 21. decembra, slovenski astronomi pripravljajo virtualni ogled
Medtem ko bi za dogajanje na planetu Zemlja težko rekli, da je v zadnjih mesecih kaj posebej pozitivno spektakularno, pa bo do konca leta veliko bolj veličastno v vesolju. Že nekaj dni smo priče postopni konjunkciji-zbližanju Jupitra in Saturna, ki se bo dokončno zgodilo v ponedeljek 21. decembra kmalu po 16.45 uri. Planeta sta na nebu le navidezno blizu, saj sta fizično kar 720 milijonov kilometrov narazen. Od nas je namreč Jupiter oddaljen 880 milijonov kilometrov, Saturn pa 1600 milijonov kilometrov. Srečanje omenjenih planetov se bo zgodilo prvič po dvajsetih letih, če bi bilo vreme lepo, bi ju bilo v skupnem vidnem polju mogoče spremljati tudi v Sloveniji.
Virtualno spremljanje konjunkcije s pomočjo sodelavcev Astronomskega observatorija Golovec
Konjunkcija planetov je pojav, ko lahko opazujemo dva ali več planetov blizu skupaj na nebu. Jupiter in Saturn bosta v ponedeljek le 6 ločnih minut vsaksebi, kar je 5-krat manj kot je navidezni premer Lune. Tako tesne konjunkcije so redke, med njimi lahko mine tudi po več 100 let. Ker sta Jupiter in Saturn svetla in očitna planeta, ki ju brez težav vidimo s prostim očesom, je letošnji dogodek privlačen za opazovalce povsod po svetu, so sporočili slovenski astronomi.
“Tovrstni dogodki imajo v današnji dobi predvsem sentimentalen pomen. Tudi astronomi jih opazujemo iz lastnega veselja, uživamo v lepoti in unikatnosti pojava, za napredek znanosti pa so drugotnega pomena” pravi Janez Kos, astrofizik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Danes bo zaradi oblačnega vremena realno zelo malo možnosti, da bi s prostim očesom ob pomoči daljnogleda ali fotoaparata videli bližnje srečanje Jupitra in Saturna, morda bo kaj več sreče že jutri, ko se sicer ne bosta pokrivala, a bosta še vedno blizu. Danes pa so nam v pomoč astronomi z observatorija na Golovcu. Že nekaj dni na različnih lokacijah po Sloveniji snemajo približevanja planetov in tako bomo lahko vso videli oziroma si predstavljali, kako poteka zgodovinska konjunkcija.
Vsekakor je najboljša ideja, da se danes po 16. uri pridružite virtualnemu dnevu odprtih vrat Astronomskega observatorija Golovec, prijavite se lahko na njihovi spletni strani. Izkušeni slovenski astronomi vas bodo vodili po decembrskem nebu, pripravljajo tudi niz krajših predstavitev in predavanj o zgodovinskem zbližanju Jupitra in Saturna, ki bosta takorekoč za nekaj časa zlita v superplanet. Naslednjo veliko konjunkcijo namreč lahko pričakujemo šele 15. marca 2080.
Dodajamo še nasvet astrofizika, prof. dr. Tomaža Zwittra (strokovnega sodelavca Frekvence X), če morda do konca decembra vendarle še ujamete kakšen košček neba brez oblakov: "Vse te dni je zvečer, kmalu po sončnem zahodu, torej okrog 17. ure, poleg Saturna in Jupitra, ki sta nizko na jugozahodu, vredno pogledati še Lunin srp, ki se počasi debeli proti krajcu. Ker je Luna te dni v srpu, se krasno vidijo kraterji, ki so osvetljeni od strani. Morje neviht, kjer so pred dvema tednoma pristali Kitajci, je zgoraj levo še v senci in ga zato ni videti. Pred dvema tednoma, ko je bila Luna v zadnjem krajcu, je bil na tem delu Lune dan, zato je bilo kitajskim instrumentom dovolj toplo, da so lahko izkopali material, ki ga je nato sonda minulo sredo prinesla na Zemljo."
In kot še sporoča profesor Zwitter: “Astronomi smo se z medvedi domenili, da sedaj spijo, torej se ne bojte zakorakati na kak temen nočni travnik. Že izkušnja nočne narave je vredna truda!”
Zdaj že nekdanji dopisnik časnika Delo s Primorske Boris Šuligoj po 40 letih še vedno redno prihaja v koprsko redakcijo, kljub temu da tam že sedi njegova naslednica. Po 40 letih rednega pisanja se mu je težko kar tako odpovedati. V teh letih je postal eden izmed osrednjih novinarskih poznavalcev primorskega področja, kar je prepletal tako z zunanjepolitičnimi temami kot kulturnimi. Kako po toliko letih vidi Primorsko, Slovenijo, Evropo in svet?
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V mestnem albumu se kot velika družina nabirajo Slovenjegradčanke in Slovenjegradčani. Okoli 400 jih je doslej fotografirala domačinka Katja Goljat, ki je sinoči zaključila z zadnjim fotografiranjem v improviziranem studiu na naslovu Glavni trg 24. Tako so v albumu, kamor po vsakem fotografiranju nalepi nastale portrete, že več županov, župnik, mestni posebneži in povsem običajni meščani, učiteljice joge in petja, gospodinje, odvetniki, novinarke in novinarji, skratka, različni prebivalci, ki tvorijo mesto.
Jutri se na otoku Lido zaključuje 76. Beneški filmski festival. Mostra 2019 je v desetih dneh na svoj filmski zemljevid razgrnila več kot 100 filmskih novitet vseh filmskih žanrov. V glavnem tekmovalnem programu smo lahko videli kar nekaj mojstrskih presežkov.
Pomembnejši del odraščanja so odločitve za prihodnost. Z njimi se soočamo že kot otroci, od najstniških let do odraslosti pa se njihovo število le še povečuje. Odločitve so lahko zelo težavne in marsikdo bi si upal priznati, da je med odraščanjem zaradi njih nemalokrat doživel stres. Dodatno breme na pleča svojih otrok pa pogosto prispevajo kar starši sami, ki jim odrejajo dodatne dejavnosti in pritiskajo nanje, da bi zadovoljili svoja pričakovanja glede idealnega otroka.
O tem, ali se za odstranjevanjem prikazovanja števila všečkov res skriva skrb za duševno zdravje uporabnikov ali razlogi tičijo kje drugje, odgovarjata dr. Jernej Amon Prodnik in Maša Butara.
Andrej je izbrskal priredbe uspešnic z letnico 2019, ki ne povzročajo bolečine v ušesih in kolkih.
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Da ne bodo v središču pozornosti samo fantje in nogometni klub Mura, ki sicer slovi po zvestih navijačih, sta se na Valu 202 iz terenskega studia v Murski Soboti oglasili nogometašici Tjaša in Sara.
Daniel Sukič, ki se je sicer rodil v Kanadi, se je priselil na Goričko in pravi, da je pravi Prekmurec. Kuhar po poklicu, z nabrušenim jezikom in občutkom za prebujanje okušalnih brbončic.
Končal je eno najboljših kanadskih univerz na področju inovacij, dobro leto živel v Los Angelesu, šest mesecev tudi v Ljubljani. Zakaj je izbral ravno Mursko Soboto?
Dobri ljudje, odlična hrana, neskončna ravnica. Prekmurje ob 100 obletnici priključitve matičnemu narodu izpostavljamo tudi na Valu 202.
Komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik - Napo za poletni sprehod po gozdu svetuje poslušanje podcasta z vprašanji in odgovori za kulinarične zagate Milk Street.
Po krščanskem izročilu pohlep velja za enega izmed sedmih smrtnih grehov. Če so se ga davno nekoč ljudje sramovali, pa naj bi že nekaj časa veljal tudi kot vrlina in predvsem pot k uspehu. O tem, kako močno je pohlep zarezan v današnjo družbo in na kakšen način vpliva nanjo, razmišljajo duhovnik Branko Cestnik, pisatelj Miha Mazzini, gledališka režiserka Ivana Djilas in pesnik Ahmed Burić. Z njimi se je pogovarjal Gašper Andrinek.
20. maja je ves svet poročal o trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Huawei naj bi ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Kmalu potem so ZDA dogovor o prepovedi poslovanja s Huaweiem preložili za 90 dni, pred tednom pa so ga znova podaljšali za 90 dni. Kaj se bo zgodilo novembra letos, si ne upa napovedati nihče, je pa jasno, da trgovinska vojna v ospredje postavlja tudi usodo naših digitalnih življenj, ki so močno povezana s tujimi podjetji.
Alex Cvetkov je mlad režiser, nekdanji didžej in kaskader. To je logično, saj prihaja iz kaskaderske družine, njegov oče Rok Cvetkov ga je navdušil za vse vrste vragolij: “Je moj tata in tata je moj idol – če se bo on vrgel, se bo tudi sin.” Alex Cvetkov je zaradi svojega izzivanja usode pristal celo v Guinnessovi knjigi rekordov – pri šestih letih je s kolesom preskočili enajst ljudi; zaradi padcev, nevarnosti in tudi skrbi matere je opustil ta nevaren šport in se vrgel v filmsko industrijo. Da bi tam ostal. “Zadnji skok z motorjem, ki sem ga izvedel, je preskok dveh vlakov. Takrat se je oče ustrašil, da o mami sploh ne govorim. Oče me je potegnil stran od športa, nvem, ali obžalujem umik ali ne, sem pa imel najlepše otroštvo, polno adrenalina.” Pred kratkim je Alex Cvetkov predstavil svoj prvi kratki film Scout, ki govori o naši obsedenosti z družabnimi omrežji, prihodnje leto načrtuje snemanje svojega prvega celovečerca. “Sploh moja generacija je izgubila stik z realnostjo. Ustvarjamo neko identiteto na omrežjih, ko nismo več mi. Včasih se tudi sam spozabim in brskam na omrežjih, potem pa si rečem: ‘Hej, snemaš film o tej težavi, potem pa sam ‘skrolaš’. To ne pomeni, da je telefon slab, problem je, ko izgubimo mejo in se predamo.”
Renata Vidic v branje priporoča klasično delo, ki na tragikomičen način opisuje življenje v Makedoniji leta 1948.
Režiser in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš poletne počitniške dni namenja različnim dejavnostim. Njegov poletni namig je povezan z literaturo.
Ker je kampiranje (pa tudi kompliciranje) med Slovenci priljubljeno, na vprašanje kako z enostavnostjo doseči komplicirane okuse odgovarja Boštjan Napotnik
Neveljaven email naslov