Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
6.7.2003 je bil Nedeljski gost redaktorice Mije Škrabec Arbanas skladatelj, aranžer in glasbeni urednik, dirigent in najbolj plodoviti skladatelj slovenske popevke Mojmir Sepe.
V 91. letu starosti je prenehalo biti srce trobentača, pianista, skladatelja, aranžerja, dirigenta in sodelavca Radia Slovenija, Mojmirja Sepeta
Življenje je od mladih nog posvetil glasbi. Od leta 1950 je sodeloval z Big bandom RTV Slovenija (takrat RTV Ljubljana), se učil od Bojana Adamiča in ustvarjal v istem času z Jožetom Privškom in Juretom Robežnikom. Sodi v krog najbolj plodnih skladateljev zabavne glasbe, ki je pisala zgodovino slovenske popevke v njenih najžlahtnejših časih. Preko tisoč njegovih del niha od popevke, prek instrumentalnega jazza do šansona in filmske glasbe. Sodeloval je z velikimi mojstri slovenske besede, ki so v sozvočju z njegovimi notami neizbrisno zarisali veličino slovenskega zabavno glasbenega melosa v glasbeno krajino druge polovice 20. stoletja.
Največ je pisal za soprogo Majdo Sepe, menda pa ni vidnejšega pevca ali pevke iz zlate generacije, ki ne bi vsaj na kratko sodeloval z njim. Če spomnimo na samo nekaj naslovov:
Poletna noč, Zemlja pleše, Brez besed, Ko gre tvoja pot od tod, Ljubljanske ulice, Malokdaj se srečava, Med iskrenimi ljudmi, Nekoga moraš imeti rad, Pismo za Mary Brown, Pridi, dala ti bom cvet, Vzameš me v roke, Uspavanka za mrtve vagabunde, …
Občutek za dobro melodijo ali uglašen zven velikega glasbenega korpusa ni dan vsakomur. Vsakdo, ki ima posluh ve, da je najtežje na notni papir ali na klavirske tipke spraviti morje idej, ki neukrotljivo krožijo v glavi. Mojmir Sepe je to delal z lahkoto.
Sepe je z idejami čaral, ustvarjal nove svetove, ki lajšajo ali osmišljajo življenja tistim, ki tega sami ne zmorejo ustvariti, so pa dovolj odprti, da odkrito cenijo take dosežke.
Mojmir Sepe je pomagal je tudi mlajšim, jim rad svetoval, se z njimi pogovarjal o glasbi in drugih življenjskih stvareh. Bil je iskriv, duhovit in poln svojstvenega humorja. Če si ga srečal, te je njegova dobra volja v zadovoljnem razpoloženju držala še kar nekaj dni.
Mojster Sepe, hvala za vse, kar si nam dal.
(Jernej Vene)
Žarel je glasbo in dobro voljo, radijcem dovolil, da ga kličemo Mojzes, a vedno sem ga pozdravil z maestro. V spomin in zahvalo @Val202 Mojmir Sepe, 1930 - 2020.
— andrej karoli (@andrejkaroli) December 25, 2020
Mojzes je imel šarm in talent, lucidnost in duhovitost, bil je, to bo potrdil vsak, ki ga je morda tudi samo bežno spoznal, duša vsake družbe, v katero je zašel.
Družil sem se z njim v službi in zasebno, tudi in morda zlasti še več potem, ko je šel v pokoj, na zabavah v njegovi hiši in na njegovem vikendu, se veselil njegovih rojstnodnevnih praznovanj in skupnih izletov, ki so bili vedno posebna dogodivščina.
Redno smo se dobivali po štirikrat tedensko, v zadnjih dveh letih samo še dvakrat. Na srečanja je vedno prišel s kolesom - ko je šel v pokoj, smo mu sodelavci kupili prvega in se je navezal na kolesarjenje. Mojzes je bil zvezda v pravem pomenu te besede, če ga ni bilo, vzdušje brez njega ni bilo tisto pravo, vedno smo se spraševali, kaj ga je neki zadržalo. Tudi letošnja bolezen ga ni potrla, bil je bojevnik.
Vem, kako se ga bom spominjal: tako kot vseh, ki so odšli prezgodaj: vedno in na vseh krajih, kjer smo se družili - njegova glasbena zapuščina pa se bo predvajala v večnost.
(Jani Kenda)
6.7.2003 je bil Nedeljski gost redaktorice Mije Škrabec Arbanas skladatelj, aranžer in glasbeni urednik, dirigent in najbolj plodoviti skladatelj slovenske popevke Mojmir Sepe.
V 91. letu starosti je prenehalo biti srce trobentača, pianista, skladatelja, aranžerja, dirigenta in sodelavca Radia Slovenija, Mojmirja Sepeta
Življenje je od mladih nog posvetil glasbi. Od leta 1950 je sodeloval z Big bandom RTV Slovenija (takrat RTV Ljubljana), se učil od Bojana Adamiča in ustvarjal v istem času z Jožetom Privškom in Juretom Robežnikom. Sodi v krog najbolj plodnih skladateljev zabavne glasbe, ki je pisala zgodovino slovenske popevke v njenih najžlahtnejših časih. Preko tisoč njegovih del niha od popevke, prek instrumentalnega jazza do šansona in filmske glasbe. Sodeloval je z velikimi mojstri slovenske besede, ki so v sozvočju z njegovimi notami neizbrisno zarisali veličino slovenskega zabavno glasbenega melosa v glasbeno krajino druge polovice 20. stoletja.
Največ je pisal za soprogo Majdo Sepe, menda pa ni vidnejšega pevca ali pevke iz zlate generacije, ki ne bi vsaj na kratko sodeloval z njim. Če spomnimo na samo nekaj naslovov:
Poletna noč, Zemlja pleše, Brez besed, Ko gre tvoja pot od tod, Ljubljanske ulice, Malokdaj se srečava, Med iskrenimi ljudmi, Nekoga moraš imeti rad, Pismo za Mary Brown, Pridi, dala ti bom cvet, Vzameš me v roke, Uspavanka za mrtve vagabunde, …
Občutek za dobro melodijo ali uglašen zven velikega glasbenega korpusa ni dan vsakomur. Vsakdo, ki ima posluh ve, da je najtežje na notni papir ali na klavirske tipke spraviti morje idej, ki neukrotljivo krožijo v glavi. Mojmir Sepe je to delal z lahkoto.
Sepe je z idejami čaral, ustvarjal nove svetove, ki lajšajo ali osmišljajo življenja tistim, ki tega sami ne zmorejo ustvariti, so pa dovolj odprti, da odkrito cenijo take dosežke.
Mojmir Sepe je pomagal je tudi mlajšim, jim rad svetoval, se z njimi pogovarjal o glasbi in drugih življenjskih stvareh. Bil je iskriv, duhovit in poln svojstvenega humorja. Če si ga srečal, te je njegova dobra volja v zadovoljnem razpoloženju držala še kar nekaj dni.
Mojster Sepe, hvala za vse, kar si nam dal.
(Jernej Vene)
Žarel je glasbo in dobro voljo, radijcem dovolil, da ga kličemo Mojzes, a vedno sem ga pozdravil z maestro. V spomin in zahvalo @Val202 Mojmir Sepe, 1930 - 2020.
— andrej karoli (@andrejkaroli) December 25, 2020
Mojzes je imel šarm in talent, lucidnost in duhovitost, bil je, to bo potrdil vsak, ki ga je morda tudi samo bežno spoznal, duša vsake družbe, v katero je zašel.
Družil sem se z njim v službi in zasebno, tudi in morda zlasti še več potem, ko je šel v pokoj, na zabavah v njegovi hiši in na njegovem vikendu, se veselil njegovih rojstnodnevnih praznovanj in skupnih izletov, ki so bili vedno posebna dogodivščina.
Redno smo se dobivali po štirikrat tedensko, v zadnjih dveh letih samo še dvakrat. Na srečanja je vedno prišel s kolesom - ko je šel v pokoj, smo mu sodelavci kupili prvega in se je navezal na kolesarjenje. Mojzes je bil zvezda v pravem pomenu te besede, če ga ni bilo, vzdušje brez njega ni bilo tisto pravo, vedno smo se spraševali, kaj ga je neki zadržalo. Tudi letošnja bolezen ga ni potrla, bil je bojevnik.
Vem, kako se ga bom spominjal: tako kot vseh, ki so odšli prezgodaj: vedno in na vseh krajih, kjer smo se družili - njegova glasbena zapuščina pa se bo predvajala v večnost.
(Jani Kenda)
Živalska vrsta, ki je z nekega območja izginila, se sama tja ne bo vrnila, lahko pa ji z doseljevanjem pomaga človek. In prav na tak način želijo v sklopu projekta PoLJUBA v sodelovanju z raziskovalci iz Nacionalnega inštituta za biologijo v Krajinski park Ljubljansko barje spet doseliti hrošča puščavnika. V gnezdilnice, ki so postavljene na območju Mestnega loga, so prve ličinke hrošča, ki izvirajo iz populacij v ljubljanskem parku Tivoli in okolice Domžal, doselili leta 2019 in to je bil prvi poskus doselitve katere koli vrste hrošča v Sloveniji.
Slovenska glasbenica Senidah se je pred nastopom na glavnem odru festivala Exit ustavila tudi v terenskem studiu Vala 202.
Lucija Lepšina in Klemen Vodopivec sta ta hip najbolj vroča mlada kreativca na svetu. Po lanski zmagi na tekmovanju mladih kreativcev, ki poteka v okviru Slovenskega oglaševalskega festivala, sta se uvrstila na mednarodno tekmovanje Young Cannes Lions (Mladi kanski levi), kjer sta v kategoriji digitalnih del premagala močno konkurenco in osvojila prvo zmago za Slovenijo na največjem svetovnem festivalu kreativnosti. Kakšen pomen ima zmaga za Slovenijo in za njiju osebno? Ker je tekmovanje zaradi protikoronskih ukrepov letos potekalo na daljavo, smo ju povprašali, kje sta našla svoj Cannes, zanimalo pa nas je tudi, kakšen pomen ima to, da sta že skoraj deset let par tudi zasebno.
Nocoj bodo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO odprli razstavo o oblikovanju modernih interierjev v obdobju od leta 1930 pa do danes. Ena izmed treh kustosinj dvoletne raziskave Maja Vardjan pravi, da je namen razstave predstavitev interierja kot integralnega dela arhitekture, ki doslej še ni bil predmet nekega tehtnega raziskovanja in vrednotenja. Otvoritev razstave Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev 1930-danes bo nocoj ob 19. uri v Muzeju arhitekture in oblikovanja. Fotografija: Z razstave Stanovanje za naše razmere, Ljubljana, 1956 (vir: Zbirka MAO)
V Idriji skupina tujih prostovoljcev obnavlja staro rudarsko hišo Giser in hkrati spoznava bogato rudarsko dediščino. Petstoletno kopanje rude je v našem najstarejšem rudarskem mestu oblikovalo svojevrstno kulturo. Čeprav je idrijski rudnik živega srebra, ki je umeščen na Unescov seznam svetovne dediščine, zaprt, pa je za njim ostala bogata kulturna dediščina. V Idriji še vedno deluje Godbeno društvo rudarjev Idrija, ohranja se spomin na knapovske anekdote in lumparije, pa tudi na tovarištvo, ki se je iz jame preneslo v čas po delu. Na življenje rudarjev spominjajo tudi rudarske hiše.
Po lanskoletni odpovedi Soča Outdoor Festivala zaradi epidemije so se danes na tolminskem Sotočju ponovno zbrali ljubitelji teka, ki so se preskusili v štirih različnih razdaljah – na 10, 15, 25 in 45 kilometrov. Kakšno je vzdušje in kako so morali organizatorji prilagoditi dogodek trenutnim razmeram?
Vlada Republike Slovenije danes prevzema predsedovanje Svetu EU, zato v Sloveniji gosti kolegij komisarjev s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Delovni del obiska kolegija komisarjev vključuje srečanje predsednika vlade Janeza Janše s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, zasedanje članov slovenske vlade z evropskimi komisarji in skupno delovno kosilo. V roku pol leta so si na vladi zastavili več prednostnih nalog, nekaj so jih podedovali od Portugalske in držav, ki so Svetu EU predsedovale pred njo. Cilj je narediti Unijo kot prostor visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava. Kaj lahko pričakujemo od predsedovanja?
Poezija, glasba, svobodna misel in še več je pod polno luno brbotalo na že 20. festivalu Sanje, ki se je v nedeljo končal na Krasu in v Goriških brdih. Med reportažo s festivala, polnega ustvarjalnega vrenja, je poskrbljeno tudi za ohladitev, spustili smo se tudi v prijetno hladno Divaško jamo. Še veliko globlje pa gre v krizi človečanstva misel Srečka Kosovela.
V Evropi vsaka štiri leta pripravijo kongres matematike. Osmega po vrsti gosti Slovenija: organizacijo kongresa so zaupali Univerzi na Primorskem. V Portorožu in preko zooma se je zbralo več kot 1700 svetovno znanih matematikov, ki so predstavili 900 prispevkov z različnih področij matematike. Novost na 8. evropskem kongresu pa je sekcija, namenjena didaktiki matematike. O oranju ledine na področju didaktike matematike v Sloveniji nam bo več povedala prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Z gostjo se je pogovarjala Mojca Klarič, Radio Koper.
Katja Sluga in Nejc Trampuž si želita živeti v državi, ki bo poskrbela za mlade, a se strinjata, da morajo biti tudi sami bolj aktivni. "Cesta je politika, pločnik je politika, vse je politika," poudarja Katja Sluga
Milan Bedrač je lovec na poletje, ki se seli, ko padejo temperature. Je nomad, ki živi po načelih sezonskega kolobarjenja: poletja preživlja na evropskih valovih, zime na azijskih plažah.
V juniju v Ljubljani poteka tradicionalna 21. Parada ponosa. V oddaji raziskujemo, kakšna je trenutna družbena klima do oseb LGBT skupnosti, kako je epidemija zarezala v njihova življenja in razmere v izobraževalnih sistemih, ki bi morale omogočati varne prostore za vse. Ob izidu končnega poročila o rezultatih raziskave o stanju v šolah 2019: LGBT mladi – Prebijmo molk v šolah so zaskrbljujoči podatki, da več kot polovica vprašanih poroča, da šolsko osebje v primeru nasilja ni nikoli posredovalo. Dve tretjini dijakinj in dijakov poročata o verbalnem nadlegovanju v preteklem letu, nekaj več kot desetina dijakinj in dijakov skupnosti LGBT je dejala, da ne namerava končati srednješolskega izobraževanja. ?Kakšna družba smo, kako živimo, kaj sprejemamo? V nadaljevanju bomo ogledalo nastavili kar samim sebi.
0:00 - Jakob Kobal 12:58 - Jure Lesar 25:05 - Emkej 37:23 - Joker Out 48:11 - Fed Horses 59:59 - Zalagašper 1:13:31 - Klemen Klemen 1:30:29 - Zmelkoow 1:43:15 - Alo!Stari Tri mesta, devet glasbenih nastopov, 49. rojstni dan Vala 202. Jure Lesar, Fed Horses in Zmelkoow v Kopru. Jakob Kobal, Joker Out in Klemen Klemen v Ljubljani. Emkej, Zalagašper in Alo!stari v Mariboru.
Jure Lesar, Fed Horses in Zmelkoow v Kopru, Jakob Kobal, Joker Out in Klemen Klemen v Ljubljani, Emkej, Zalagašper in Alo!stari v Mariboru
Kako velike športne prireditve, kot je Dirka po Sloveniji, ki si jo je predlani ogledalo več kot 10 milijonov ljudi iz 120-ih držav, ali pa Ljubljanski maraton, vplivajo na slovenski turizem in promocijo Slovenije v tujini. Kaj taki dogodki pomenijo za kraje, ki so vanje vključeni in naš športni turizem?
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je vse do konca leta na ogled razstava, posvečena življenju in delu Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice v Paragvaju, hkrati pa pripoveduje zgodbo o tamkajšnjih staroselskih skupnostih. Avtorica razstave je dr. Marija Mojca Terčelj s Fakultete za humanistične študije Koper, ki je odlična poznavalka dela Branislave Sušnik ter etničnih skupin Paragvaja. Razstavo La Doctora, tako so namreč pripadniki staroselcev v Paragvaju klicali Branislavo Sušnik priporočamo v ogled mi, kaj pa v branje priporoča antropologinja Marija Mojca Terčelj?
Gruzijski košarkar Vladimer Boisa se je pri 17-ih letih odločil, da pride iz Gruzije v Slovenijo, čeprav je imel ponudbe tudi iz Izraela, Turčije in Grčije. V Olimpiji se je uveljavil, kasneje pa igral še v številnih klubih po Evropi, a se je spet vrnil v Ljubljano, kjer si je ustvaril družino. S ponosom pove, da je Ljubljančan. Danes je razpet med Slovenijo in Gruzijo. Ukvarja se z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
9. neodvisni festival dokumentarnega filma je hkrati tudi prva izdaja festivala dokumentarnih filmov o človekovih pravicah. Festival DokuBazaar si lahko ogledate od danes, 7. junija, do 11. junija na dveh prizoriščih v Ljubljani: v Hostlu Celica in ŠKUC-u. Spremljali ga bodo tudi izobraževalni dogodki, srečanja in razprave, povezane s filmi, katerih namen je prispevati k promociji človekovih pravic, k bolj strpni družbi in kulturnemu sobivanju.
Omejitve, ki jih imamo, so predvsem v naših glavah, je eno od vodil Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami, ki širi idejo, da lahko prav vsak pripomore svoj delček k raznovrstnosti in pestrosti pohodništva. K temu pripomorejo tudi inkluzivni pohodi, ko gore osvajajo gibalno ovirani, akcije, da gostom v planinskih kočah in domovih strežejo gluhi ljudje, ter osvajanja Slovenske planinske poti slepih in slabovidnih. Dogodek, kjer so se zbrali našteti in še mnogi drugi je prejšnjo soboto potekal na Mirni gori v Beli krajini.
Mateja Zorn je že vrsto let programska vodja Kinoateljeja. Živi v Stari Gorici, kjer je tudi sedež Kinoateljeja, ki deluje na obeh straneh meje. Povezujejo se s slovenskimi in italijanskimi institucijami in delujejo kot en sam prostor. Gostja je Nino Zagoričnik povabila v dolgoletni bar, ki na poseben način zaznamuje Trg Evrope.
Neveljaven email naslov