Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jasna Hengović, razvijalka programske opreme za protonsko terapijo v podjetju Cosylab je postala Inženirka leta 2020.
Jasna Hengović je razvijalka programske opreme za protonsko terapijo in inženirka leta 2020
"A res, ti si pa matematiko študirala, kako pa to?"
Tudi takih, sicer pozitivnih odzivov je bila včasih deležna Jasna Hengović, ko se je pogovor dotaknil študija in tega, da je inženirka matematike.
Študij matematike je sicer začela slabo, vse dokler ni začela redno obiskovati predavanj in vaj ter vso zapisano snov na predavanjih še enkrat prepisala doma. Kot pravi, je pri matematiki pomembno, da razumeš stvari, saj se je ne da »napiflati«, zanimiva pa je, ker lahko opiše vse pojave okoli nas, ob tem pa je zelo abstraktna.
Jasna Hengović je danes zaposlena v Cosylabu, v podjetju, ki se ukvarja z razvojem programske in tudi strojne opreme za različne visokotehnološke naprave. Sama se ukvarja s projekti razvoja programske opreme, najponosnejša pa je na razvoj programske opreme krmilnikov za kontrolne sisteme protonske terapije, ki je, kot razloži, naprednejša oblika radioterapije.
Inženirka leta 2020, razvijalka programske opreme za protonsko terapijo Jasna Hengović, si je za cilj v tem letu med drugim zastavila dvoje, da bo za inženirske poklice navduševala mlade, predvsem dekleta, ter protonsko terapijo, ki omogoča boljše zdravljenje raka in o kateri se še vedno premalo ve, pomagala narediti prepoznavnejšo.
Jasna Hengović, razvijalka programske opreme za protonsko terapijo v podjetju Cosylab je postala Inženirka leta 2020.
Jasna Hengović je razvijalka programske opreme za protonsko terapijo in inženirka leta 2020
"A res, ti si pa matematiko študirala, kako pa to?"
Tudi takih, sicer pozitivnih odzivov je bila včasih deležna Jasna Hengović, ko se je pogovor dotaknil študija in tega, da je inženirka matematike.
Študij matematike je sicer začela slabo, vse dokler ni začela redno obiskovati predavanj in vaj ter vso zapisano snov na predavanjih še enkrat prepisala doma. Kot pravi, je pri matematiki pomembno, da razumeš stvari, saj se je ne da »napiflati«, zanimiva pa je, ker lahko opiše vse pojave okoli nas, ob tem pa je zelo abstraktna.
Jasna Hengović je danes zaposlena v Cosylabu, v podjetju, ki se ukvarja z razvojem programske in tudi strojne opreme za različne visokotehnološke naprave. Sama se ukvarja s projekti razvoja programske opreme, najponosnejša pa je na razvoj programske opreme krmilnikov za kontrolne sisteme protonske terapije, ki je, kot razloži, naprednejša oblika radioterapije.
Inženirka leta 2020, razvijalka programske opreme za protonsko terapijo Jasna Hengović, si je za cilj v tem letu med drugim zastavila dvoje, da bo za inženirske poklice navduševala mlade, predvsem dekleta, ter protonsko terapijo, ki omogoča boljše zdravljenje raka in o kateri se še vedno premalo ve, pomagala narediti prepoznavnejšo.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov