Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tako je ta dan postal svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Iz Slovenije so med drugo svetovno vojno tja odpeljali 2.300 ljudi, domov se jih je vrnilo le okoli 1.000, za večino preostalih je Auschwitz kraj smrti.
Večina je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bila tudi večja skupina Judov in Romov. Razstava, ki jo je pripravila Sinagoga Maribor, je bila prvič postavljena na ogled lani v sklopu projekta Šoa v Mariboru, z njo pa ni bil zaznamovan samo lanski mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, temveč tudi 75. obletnica osvoboditve Auschwitza. Zdaj razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti …« gostuje v Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Muzej novejše zgodovine Slovenije gosti razstavo o slovenskih žrtvah Auschwitza
27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tako je ta dan postal svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Iz Slovenije so med drugo svetovno vojno tja odpeljali 2.300 ljudi, domov se jih je vrnilo le okoli 1.000, za večino preostalih je Auschwitz kraj smrti.
Večina je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bila tudi večja skupina Judov in Romov. Razstava, ki jo je pripravila Sinagoga Maribor, je bila prvič postavljena na ogled lani v sklopu projekta Šoa v Mariboru, z njo pa ni bil zaznamovan samo lanski mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, temveč tudi 75. obletnica osvoboditve Auschwitza. Zdaj razstava "Tu se je smrt utrudila do smrti …" gostuje v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
Poleg razstave je na spletni strani muzeja na ogled tudi video, v katerem po razstavi vodi njen avtor Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor. Predvajali bodo pričevanja preživelega taboriščnika, g. Dušana Stefančiča, pripravili pa so tudi učne ure na temo predmetov iz taborišč, življenja v njih in taboriščnega jezika.
27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tako je ta dan postal svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Iz Slovenije so med drugo svetovno vojno tja odpeljali 2.300 ljudi, domov se jih je vrnilo le okoli 1.000, za večino preostalih je Auschwitz kraj smrti.
Večina je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bila tudi večja skupina Judov in Romov. Razstava, ki jo je pripravila Sinagoga Maribor, je bila prvič postavljena na ogled lani v sklopu projekta Šoa v Mariboru, z njo pa ni bil zaznamovan samo lanski mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, temveč tudi 75. obletnica osvoboditve Auschwitza. Zdaj razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti …« gostuje v Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Muzej novejše zgodovine Slovenije gosti razstavo o slovenskih žrtvah Auschwitza
27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tako je ta dan postal svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Iz Slovenije so med drugo svetovno vojno tja odpeljali 2.300 ljudi, domov se jih je vrnilo le okoli 1.000, za večino preostalih je Auschwitz kraj smrti.
Večina je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bila tudi večja skupina Judov in Romov. Razstava, ki jo je pripravila Sinagoga Maribor, je bila prvič postavljena na ogled lani v sklopu projekta Šoa v Mariboru, z njo pa ni bil zaznamovan samo lanski mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, temveč tudi 75. obletnica osvoboditve Auschwitza. Zdaj razstava "Tu se je smrt utrudila do smrti …" gostuje v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
Poleg razstave je na spletni strani muzeja na ogled tudi video, v katerem po razstavi vodi njen avtor Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor. Predvajali bodo pričevanja preživelega taboriščnika, g. Dušana Stefančiča, pripravili pa so tudi učne ure na temo predmetov iz taborišč, življenja v njih in taboriščnega jezika.
Obstajajo nepomembne stvari, zelo nepomembne stvari in povsem nepomembne stvari, daleč za njih pa Slovenci uvrščamo varnostno razdaljo. Zakaj vozite direktno za zadkom vozila pred vami?
To pišem kot predstavnik ‘gamadi novinarske’, ki o begunski krizi poroča ‘pristransko’, širi ‘probegunsko propagando’ in ni dovolj ‘inteligentna’, da bi govorila o tem, da nas lahko otrok, ki pljuva kri, okuži s tuberkolozo, da večino pribežnikov sestavljajo moški, ki so lahko tudi ekonomski migranti, ali pa – še huje – infiltrirani predstavniki Islamske države ... Razmislek Gorazda Rečnika, interpretirata Lidija Hartman in Aleksander Golja
Mihi za prihodnje leto v času ljubljanskega maratona pripravlja vzporedni dogodek. Spročili ste mu svoje želje.
Anja Hlača Ferjančič in Boštjan Reberšak razmišljata o evropskih podprvakih in slovenski odbojki ter predstavljata ozadja športnega poročevalstva.
Oddaja Ožigosano predstavlja glasbene novosti indie popa in rocka, kakšno akustično zadevo, predvsem pa muziko, ki je na lestvicah večinoma ne najdemo, a ima vseeno hitovski potencial.
Čeprav je reševanje življenja smrtno resna zadeva, je ne smemo jemati smrtno resno. Sploh pri promociji oživljanja in motiviranju ljudi, naj pristopijo k človeku s srčnim zastojem največkrat s humorjem naredimo več kot z morbidnimi oglasi. To so ugotovili tako v Angliji kot v ZDA, svoj lonček pa pristavljamo tudi v oddaji Sekunde rešujejo - kaj imajo skupnega angleški gangster, Golica, korejski komedijant in disko glasba. Pomembno vlogo pri reševanju življenj ob srčnem zastoju. Miha Švalj.
Koga tožiti, če vaš mulc pade z mokre gugalnice in si zlomi zapestje, ali če vam spodrsne na gasilski veselici in se prekucnete čez cvetlično korito? Mihi v debati s poslušalci torkovih nebuloz.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
Big Foot Mama so v razprodani dvorani Stožice praznovali 25-letnico obstoja skupine. “Zmaga za vse,” je po legendarnem koncertu s hripavim glasom povedal pevec skupine Grega Skočir. O Big Foot Mami so v reportaži za Val 202 govorili še: Neisha, Peter Lovšin, Mark Čuček, Jure Longyka, Alya, Nina Key, Tomi Meglič in Gušti.
Miha je zjutraj koloniziral Mars s Slovenci. Poslati je bilo treba najboljše, saj preteklosti tam ni.
Crosby Stills & Nash, Hammersmith Odeon/Eventim Apollo, 12. septembra 2015. Recenzira Matjaž Ambrožič.
Kako utišati preglasnega soseda? In kdo to sploh je? V torkovih nebulozah z Mihijem.
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Neveljaven email naslov