Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja 2018 smo veliko govorili o varstvu osebnih podatkov, saj je takrat začela veljati uredba, imenovana GDPR. Kot pravi magister Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, na uradu opažajo, da smo o pomenu varstva osebnih podatkov in zasebnosti vse bolj ozaveščeni. Uredba je sicer robusten pravni instrument, ki daje več poudarka preventivnemu delovanju in odgovornosti upravljalcu podatkov, ne uvaja le sankcij in obveznosti. Prav tako evropskim državljanom omogoča, da se spustimo v pregon mednarodnih korporacij, še vedno pa ni bil sprejet nacionalni zakon v Sloveniji, ki bi Uradu informacijske pooblaščenke kot nadzornemu organu omogočil izrekanje glob o splošni uredbi, kar bi zagotovo še bolj dvignilo ozaveščenost o varstvu osebnih podatkov. O tem, koliko se Slovenci zavedamo vrednosti svojih osebnih podatkov, nam je povedal magister Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.
Maja 2018 smo veliko govorili o varstvu osebnih podatkov, saj je takrat začela veljati uredba, imenovana GDPR. Kot pravi magister Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, na uradu opažajo, da smo o pomenu varstva osebnih podatkov in zasebnosti vse bolj ozaveščeni. Uredba je sicer robusten pravni instrument, ki daje več poudarka preventivnemu delovanju in odgovornosti upravljalcu podatkov, ne uvaja le sankcij in obveznosti. Prav tako evropskim državljanom omogoča, da se spustimo v pregon mednarodnih korporacij, še vedno pa ni bil sprejet nacionalni zakon v Sloveniji, ki bi Uradu informacijske pooblaščenke kot nadzornemu organu omogočil izrekanje glob o splošni uredbi, kar bi zagotovo še bolj dvignilo ozaveščenost o varstvu osebnih podatkov. O tem, koliko se Slovenci zavedamo vrednosti svojih osebnih podatkov, nam je povedal magister Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov