Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec lanskega leta je zaživela nova aplikacija KamBi, ki bo mladim pomagala pri izbiri študija in poklica. Aplikacija, ki je nastala v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!, namenjena pa je predstavitvi inženirskih poklicev in vpogledu vanje. Mladi bodo preverili ujemanje svojih kompetenc s posameznimi profili, spoznali bodo poklice iz prakse, ki jih inženirji in inženirke predstavijo tudi skozi video zgodbe.
Idejno zasnovo aplikacije, njen razvoj in pomen aplikacije za promocijo inženirskih poklicev je pojasnila Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bodoča inženirka in projektna vodja razvoja aplikacije.
Spletno orodje KamBi mladim predstavlja in približuje inženirske poklice
Za učence in dijake, ki se navdušujejo nad naravoslovnimi in tehniškimi predmeti, so v sklopu projekta Inženirke in inženirji bomo! razvili inovativno orodje, ki mladim približuje inženirske poklice. Poimenovali so ga KamBi.
"Spletna aplikacija KamBi je orodje, ki mladim olajša odločanje o nadaljnji študijski in poklicni poti ter jih obenem spozna z inženirskimi smermi, ki jih še ne poznajo. V osnovi je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so zastavljena vprašanja iz narave dela, kjer uporabnik pove, katere specifike inženirskih poklicov so mu pomembne, v drugem delu pa se dotaknemo spoznavanja kompetenc inženirjev in kako se kompetence posameznika ujemajo s kompetencami, ki so pomembne za opravljanje določenega dela." - Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, bodoča inženirka in vodja razvoja aplikacije KamBi
Razvoj aplikacije je trajal leto in pol, ideja o razvoju pa se je rodila na 100. rojstni dan slovenskega inovatorja Petra Florjančia, 5. marca 2019. Namen aplikacije ni nadomeščati, ampak dopolnjevati že obstoječe rešitve, ki mladim pomagajo pri izbiri karierne poti. Aplikacija tudi promovira inženirske in tehniške poklice. Teja Primožič poudarja, da je potreba po inženirskih profilih zelo velika: "Sam primer je to, da so diplomanti Fakultete za računalništvo in informatiko najbrž v povprečju eni najstarejših na ljubljanski univerzi. Enostavno zaradi tega, ker podjetja dobre inženirje poberejo preden sploh dokončajo svoj študij."
"Tehnični poklici imajo še vedno negativno konotacijo. Tehnične službe se še vedno povezuje z umazanim delom, kar jim ne dela usluge. Ampak temu ni tako. Dokler ne bomo naredili dobre promocije za to, da inženirski poklici niso takšni, da so to čisti poklici in inženirji delajo res izjemne stvari, bo mogoče marketing na tem področju malo slabši."
Konec lanskega leta je zaživela nova aplikacija KamBi, ki bo mladim pomagala pri izbiri študija in poklica. Aplikacija, ki je nastala v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!, namenjena pa je predstavitvi inženirskih poklicev in vpogledu vanje. Mladi bodo preverili ujemanje svojih kompetenc s posameznimi profili, spoznali bodo poklice iz prakse, ki jih inženirji in inženirke predstavijo tudi skozi video zgodbe.
Idejno zasnovo aplikacije, njen razvoj in pomen aplikacije za promocijo inženirskih poklicev je pojasnila Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bodoča inženirka in projektna vodja razvoja aplikacije.
Spletno orodje KamBi mladim predstavlja in približuje inženirske poklice
Za učence in dijake, ki se navdušujejo nad naravoslovnimi in tehniškimi predmeti, so v sklopu projekta Inženirke in inženirji bomo! razvili inovativno orodje, ki mladim približuje inženirske poklice. Poimenovali so ga KamBi.
"Spletna aplikacija KamBi je orodje, ki mladim olajša odločanje o nadaljnji študijski in poklicni poti ter jih obenem spozna z inženirskimi smermi, ki jih še ne poznajo. V osnovi je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so zastavljena vprašanja iz narave dela, kjer uporabnik pove, katere specifike inženirskih poklicov so mu pomembne, v drugem delu pa se dotaknemo spoznavanja kompetenc inženirjev in kako se kompetence posameznika ujemajo s kompetencami, ki so pomembne za opravljanje določenega dela." - Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, bodoča inženirka in vodja razvoja aplikacije KamBi
Razvoj aplikacije je trajal leto in pol, ideja o razvoju pa se je rodila na 100. rojstni dan slovenskega inovatorja Petra Florjančia, 5. marca 2019. Namen aplikacije ni nadomeščati, ampak dopolnjevati že obstoječe rešitve, ki mladim pomagajo pri izbiri karierne poti. Aplikacija tudi promovira inženirske in tehniške poklice. Teja Primožič poudarja, da je potreba po inženirskih profilih zelo velika: "Sam primer je to, da so diplomanti Fakultete za računalništvo in informatiko najbrž v povprečju eni najstarejših na ljubljanski univerzi. Enostavno zaradi tega, ker podjetja dobre inženirje poberejo preden sploh dokončajo svoj študij."
"Tehnični poklici imajo še vedno negativno konotacijo. Tehnične službe se še vedno povezuje z umazanim delom, kar jim ne dela usluge. Ampak temu ni tako. Dokler ne bomo naredili dobre promocije za to, da inženirski poklici niso takšni, da so to čisti poklici in inženirji delajo res izjemne stvari, bo mogoče marketing na tem področju malo slabši."
Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.
Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.
Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.
Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom
Ko se voziš tako dolgo časa, da se vmes vreme trikrat spremeni, si počasi res že na Šentviški planoti. Tako je nekdo pred leti opisal prihod na trikotnik med Baško grapo, dolino Idrijce in Cerkljanskim, kjer je mladim pred 15-imi leti padlo na pamet, da bi tam organizirali velik rock koncert. Ideja je zaživela in nastala je Gora rocka. Ni pa ostalo samo pri tem, Gora je z leti postajala vedno večja, Šentviška planota pa bolj in bolj znana, vsaj konec junija. Kakšno pa je sicer življenje v krajih, kjer brez avta ne gre, kjer ni trgovine, niti bankomata? Ne nujno slabo. In kako se reče domačinom na Prapetnem brdu, kjer je bil tudi Val 202? Zelo težko.
Tolmin se vsako poletje spremeni v mesto festivalov, predvsem glasbenih. Vseeno pa je zdaj že srce festivalskega dogajanja ob sotočju Soče in Tolminke Soča Outdoor. Gre predvsem za športno prireditev, organizatorji pa od prve izvedbe upoštevajo smernice trajnostnih športnih dogodkov in zelene politike, kot jo je v Zeleni shemi slovenskega turizma opredelila Slovenska turistična organizacija. Pred začetkom sedme izvedbe festivala se je iz Tolmina oglasil Aleš Smrekar.
Nesporna junakinja slovenske osamosvojitve je pravica naroda do samoodločbe, načelo mednarodnega prava, povezano tudi s številnimi zatrtimi hrepenenji narodov in manjšin. Na naši poti do samostojnosti je odigrala zelo pomembno vlogo. Pri iskanju rešitev pa ne smemo zanemariti vloge posameznika, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, gost prazničnega dopoldneva na Valu 202. Z njim se je pogovarjala Tatjana Pirc. Foto: Osebni arhiv
Od hiše do mesta so poimenovali razstavo svojih projektov študentke in študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo, kjer so med drugim iskali odgovore na številne aktualne problematike slovenskih in tujih mest ter predstavili svojo vizijo razvoja okolja ter slovenske družbe. Lotili so se problema praznih stavb in njihovega oživljanja.
Original conversation with dr. Christine Jones Forman and dr. Bill Forman in English. Originalni pogovor z astronomoma dr. Christine Jones Forman in dr. Billom Formanom v angleščini.
Ob letošnjih obletnicah Everest 40 let in 70 let Športnega uredništva na Radiu Slovenija smo se ob tem, ko Val 202 praznuje 47 let, spomnili, kako je bil prav slednji eden prvih radiev na svetu, ki je omogočil prve radioamaterske prenose poročanja iz baznega tabora pod Everestom.
14. junij je svetovni dan krvodajalcev in ob tej priložnosti se je Aleš Smrekar srečal z Lidijo Svetelšek, glavno medicinsko sestro na oddelku za preskrbo s krvjo na Zavodu za transfuzijsko medicino. Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so namreč v transfuzijsko verigo vpeti od začetka do konca.
V tretjem in zadnjem kvizu Lepo je biti mala bela celica so se pomerili trije bivši: bivši hip-hop estradnik, bivša prvakinja v bivši državi v taborniškem deseteroboju in bivši rezervist na klopi lokalnega košarkarskega kluba.
V drugem krogu kvazi kviza so se (spet) spopadli trije največji umi: Mojca Širok, Boštjan Gorenc - Pižama in Franci Kek.
12. junija 1929 se je rodila Ana Frank, pred natanko devetdesetimi leti, torej. Zato se bomo danes spomnili na dnevnik in na izjemno deklico, ki ga je pisala. Spomnili se bomo njene tragične zgodbe, predvsem pa sporočila o grozotah, ki se ne smejo nikoli več ponoviti. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Borisom Hajdinjakom, direktorjem Sinagoge Maribor, in doktorico Dragico HarAmija, ki raziskuje literaturo, povezano s holokavstom.
V prvem kvizu Lepo je biti mala bela celica so se pomerili trije bivši: bivši hip-hop estradnik, bivša prvakinja v bivši državi v taborniškem deseteroboju in bivši rezervist na klopi lokalnega košarkarskega kluba.
Mineva sedemdeset let od izida antiutopičnega romana 1984, ki ga je napisal britanski pisatelj George Orwell. To je bilo in še vedno je zelo brano delo, predvsem zaradi izjemno natančnega opisa totalitarištičnega režima, pa tudi prikaza, kako je človek proti oblasti nemočen. V času hladne vojne je bilo delo 1984 take vrste knjiga, zaradi katere si lahko šel tudi v zapor, na Kitajskem pa je njena prodaja še danes prepovedana. Orweel v knjigi predstavi tudi besedna zveza Veliki brat, ki pooseblja vseobsegajoč nadzor državljanov. Dr. Nikolai Jeffs s koprske Fakultete za humanistične študije je napisal spremno besedo k slovenskem prevodu Tine Mahkota leta 2004 in se strinja, da kar je takrat zvenelo kot nepredstavljivo, nam je danes čisto vsakdanje. Nenehen nadzor se izvaja še konkretneje kot v knjigi, mi pa smo vse to sprejeli.
70 let mineva od izida enega najbolj preproških romanov 20. stoletja - antiutopičnega romana Georga Orwella 1984. Na tej povezavi lahko prusluhnete celotnemu pogovoru z dr. Nikolaijem Jeffsom, ki je napisal spremno besedo k prevodu Tine Mahkota iz leta 2004. O tem, kako je prevod odmeval v socialistični Jugoslaviji, do tega da si lahko zaradi takšne knjige pristal tudi v zaporu.
Ob lanskem dnevu v spomin na Primoža Trubarja je dr. Kozma Ahačič napisal:"Prve knjige je napisal za bralce, ki jih še sploh ni bilo in ki si takšnih knjig sploh še niso želeli." Delal je stvari, ki so se zdele nemogoče in vedel, kaj hoče doseči. S tem nam je še danes lahko za zgled, je prepričan predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Neveljaven email naslov