Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec lanskega leta je zaživela nova aplikacija KamBi, ki bo mladim pomagala pri izbiri študija in poklica. Aplikacija, ki je nastala v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!, namenjena pa je predstavitvi inženirskih poklicev in vpogledu vanje. Mladi bodo preverili ujemanje svojih kompetenc s posameznimi profili, spoznali bodo poklice iz prakse, ki jih inženirji in inženirke predstavijo tudi skozi video zgodbe.
Idejno zasnovo aplikacije, njen razvoj in pomen aplikacije za promocijo inženirskih poklicev je pojasnila Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bodoča inženirka in projektna vodja razvoja aplikacije.
Spletno orodje KamBi mladim predstavlja in približuje inženirske poklice
Za učence in dijake, ki se navdušujejo nad naravoslovnimi in tehniškimi predmeti, so v sklopu projekta Inženirke in inženirji bomo! razvili inovativno orodje, ki mladim približuje inženirske poklice. Poimenovali so ga KamBi.
"Spletna aplikacija KamBi je orodje, ki mladim olajša odločanje o nadaljnji študijski in poklicni poti ter jih obenem spozna z inženirskimi smermi, ki jih še ne poznajo. V osnovi je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so zastavljena vprašanja iz narave dela, kjer uporabnik pove, katere specifike inženirskih poklicov so mu pomembne, v drugem delu pa se dotaknemo spoznavanja kompetenc inženirjev in kako se kompetence posameznika ujemajo s kompetencami, ki so pomembne za opravljanje določenega dela." - Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, bodoča inženirka in vodja razvoja aplikacije KamBi
Razvoj aplikacije je trajal leto in pol, ideja o razvoju pa se je rodila na 100. rojstni dan slovenskega inovatorja Petra Florjančia, 5. marca 2019. Namen aplikacije ni nadomeščati, ampak dopolnjevati že obstoječe rešitve, ki mladim pomagajo pri izbiri karierne poti. Aplikacija tudi promovira inženirske in tehniške poklice. Teja Primožič poudarja, da je potreba po inženirskih profilih zelo velika: "Sam primer je to, da so diplomanti Fakultete za računalništvo in informatiko najbrž v povprečju eni najstarejših na ljubljanski univerzi. Enostavno zaradi tega, ker podjetja dobre inženirje poberejo preden sploh dokončajo svoj študij."
"Tehnični poklici imajo še vedno negativno konotacijo. Tehnične službe se še vedno povezuje z umazanim delom, kar jim ne dela usluge. Ampak temu ni tako. Dokler ne bomo naredili dobre promocije za to, da inženirski poklici niso takšni, da so to čisti poklici in inženirji delajo res izjemne stvari, bo mogoče marketing na tem področju malo slabši."
Konec lanskega leta je zaživela nova aplikacija KamBi, ki bo mladim pomagala pri izbiri študija in poklica. Aplikacija, ki je nastala v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!, namenjena pa je predstavitvi inženirskih poklicev in vpogledu vanje. Mladi bodo preverili ujemanje svojih kompetenc s posameznimi profili, spoznali bodo poklice iz prakse, ki jih inženirji in inženirke predstavijo tudi skozi video zgodbe.
Idejno zasnovo aplikacije, njen razvoj in pomen aplikacije za promocijo inženirskih poklicev je pojasnila Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bodoča inženirka in projektna vodja razvoja aplikacije.
Spletno orodje KamBi mladim predstavlja in približuje inženirske poklice
Za učence in dijake, ki se navdušujejo nad naravoslovnimi in tehniškimi predmeti, so v sklopu projekta Inženirke in inženirji bomo! razvili inovativno orodje, ki mladim približuje inženirske poklice. Poimenovali so ga KamBi.
"Spletna aplikacija KamBi je orodje, ki mladim olajša odločanje o nadaljnji študijski in poklicni poti ter jih obenem spozna z inženirskimi smermi, ki jih še ne poznajo. V osnovi je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so zastavljena vprašanja iz narave dela, kjer uporabnik pove, katere specifike inženirskih poklicov so mu pomembne, v drugem delu pa se dotaknemo spoznavanja kompetenc inženirjev in kako se kompetence posameznika ujemajo s kompetencami, ki so pomembne za opravljanje določenega dela." - Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, bodoča inženirka in vodja razvoja aplikacije KamBi
Razvoj aplikacije je trajal leto in pol, ideja o razvoju pa se je rodila na 100. rojstni dan slovenskega inovatorja Petra Florjančia, 5. marca 2019. Namen aplikacije ni nadomeščati, ampak dopolnjevati že obstoječe rešitve, ki mladim pomagajo pri izbiri karierne poti. Aplikacija tudi promovira inženirske in tehniške poklice. Teja Primožič poudarja, da je potreba po inženirskih profilih zelo velika: "Sam primer je to, da so diplomanti Fakultete za računalništvo in informatiko najbrž v povprečju eni najstarejših na ljubljanski univerzi. Enostavno zaradi tega, ker podjetja dobre inženirje poberejo preden sploh dokončajo svoj študij."
"Tehnični poklici imajo še vedno negativno konotacijo. Tehnične službe se še vedno povezuje z umazanim delom, kar jim ne dela usluge. Ampak temu ni tako. Dokler ne bomo naredili dobre promocije za to, da inženirski poklici niso takšni, da so to čisti poklici in inženirji delajo res izjemne stvari, bo mogoče marketing na tem področju malo slabši."
"Slučajev napada medveda je v Sloveniji razmeroma malo. Najbolj pomembno je to, da se prepričamo, da je medved sam. Najbolj nesrečno je to, da bežiš od medvedke proti mladičem. Mladiči pa bežijo večinoma na drevesa. Veliko napadov se zgodi z izzivanjem. Ljudje nimajo pred očmi tega, da medved teče zelo hitro. Več kot 60 km/h, kar pomeni, da nekih realnih šans, da zbežiš nimaš. Ni vedno dobro, da se obrneš in začneš bežati."
Igralec in komedijant Matjaž Javšnik predlaga knjigo o prijateljstvu, človečnosti in medsebojnih odnosih.
Najbolj sijoči in izstopajoči, mamljivi in 'obljubljivi', edinstveni in neponovljivi, najkakovostnejši in najbolj kvalitetni oglasi s popolnim jamstvom in z življenjsko garancijo; kljub totalni neresnosti bolj resnični od pravih in totalno bolj pravi od resnih – samo do konca poletja!
DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem. Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.
Nevroznanstvenik z liverpoolske univerze Johna Mooresa dr. Francis McGlone raziskuje dotikanje in občutenje. Pravi, da postajamo vse manj dotikajoča se družba. Zapostavljanje otrok in bližnjih z odrekanjem dotikanja lahko pomeni odsotnost empatije in nenormalne odnose med posamezniki. Na ugoden dotik in objem se namreč odziva živčevje v koži, ki sproža nagrajevalni mehanizem – impulz, ključen za razvoj možganov.
Za obiskovalce festivala Exit se je konec tedna začel že včeraj, prvi festivalski dan je privabil 44.000 ljudi. Salvino je na Exit prišel s Kajmanskih otokov, najbolj se veseli koncerta Ziggyja Marleyja. Neposredni prenos koncerta Ziggyja Marleyja na Val 202 ob 22.30
Knjiga ali e-knjiga? Beletrinin sodelavec za e-knjigo Matic Razpet pravi oboje.
Festivalska 202 ekipa v Novem Sadu spremlja Exit 2018. Do nedelje na Valu 202 prenosi koncertov, zanimivi intervjuji in svetovne glasbene zvezde! Jernej, Gašper, Jan in Maruša bodo do nedelje poskušali ubesedit Instagram fotografije približno 50.000 mladih. Toliko ljudi v zadnjih letos obišče festival Exit na Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu!
Poletje je čas, ko si številni spočijejo od vsakdanjih obveznosti in dajo možgane na off, noge pa v zrak. Pripeka nas že pregovorno bolj utrudi, zato je dopust po celoletnem delu še kako dobrodošel. A vsi bi se verjetno strinjali z mano, da je ta vedno prekratek. Ko se imate dobro, bi to pač radi nadaljevali. A po dveh tednih, mogoče treh – če imate srečo – boste spet na mestu, ki vam je omogočilo, da ste se na dopust sploh odpravili. Razen če si omislite službo, ki jo lahko opravljate od koder koli. To je storil Danec Palle Bo, ki je prodal svoje imetje in zapustil državo, da bi spoznal nove kulture. Z veseljem se je odpovedal lagodnemu življenju, ki ga je imel pred potovanjem. Sicer mu včasih pade na misel ideja, da bi se ustalil, predvsem ker si želi svoj prostor, mogoče bi rad kdaj pogledal na steno in tam videl fotografije svoje družine, a se takoj pomiri, ko ugotovi, kakšen privilegij ima, da ga v svoja domovanja spustijo popolni tujci. Pogosto namreč prenoči kar na kavču, v angleščini temu pravimo “couchsurfing”, in uživa v zgodbah zanimivih lokalnih prebivalcev.
Dušica Kunaver je publicistka, upokojena profesorica angleščine in ruščine. Kot zbiralka ljudske dediščine ter kot avtorica ali soavtorica je izdala več kot devetdeset knjig o slovenskem ljudskem izročilu, anglistiki, pedagogiki pa tudi o alpinizmu. Čeprav se je lani pri njeni starosti prva številka spremenila v osem, je gospa Dušica Kunaver še vedno dejavna in veliko predava. Druženje z njo je zaradi njenega načina pripovedovanja in znanja vedno posebno.
V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Lutke v maskah, ki zaobjema izjemni 35 letni opus Eke Vogelnik na področju gledališke, televizijske in literarne likovnosti.
Pevec in tekstopisec Aleksander Raztresen priporoča album Noonday Dream britanskega glasbenika Bena Howarda.
Pravnica na področju človekovih pravic, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katerina Bervar Sternad se med drugim zavzema za aktivno državljanstvo mladih. Z vzgojo za aktivno državljanstvo pa je povezan tudi njen knjižni namig.
Hipsterji, punkerji, fejmiči in ljubitelji narodnozabavne glasbe: zakaj prav vsi nosijo majico z logotipom rockovske zasedbe Guns N’ Roses, pa je morda niti ne poznajo? Je upor, da nosiš nekaj, s čimer se ne moreš identificirati? Ali je upor prav to, da se z nečim lahko povežeš? Kaj pa nogavice v sandalah, nekaj, čemur smo včasih zaničevalno rekli, da je češko … O tem z mladimi in nekoč mladimi!
Damjan Bizilj je tour manager svetovno znanega DJ Umeka. To v prevodu pomeni, da z Urošem poletje preživljata v dvoje.
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki ima le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
Računalniške igre so super zabava, lahko so pa tudi zelo resna služba. Prinašajo tekmovanja na visoki ravni, milijonske vložke in izkupičke. O računalniških igrah razpravljajo: Sergej Hvala, igralec in ustvarjalec videoiger; Mihael Mehle, profesionalni igralec videoiger, ki živi in igra v Berlinu; Samo Zavašnik in Nuša Klepec iz društva, ki promovira elektronske športe v Sloveniji. Foto: Sergey Galyonkin (Flickr)
Ko ga je mama po končani uzbeški osnovni šoli z ruskim programom vprašala, ali si želi izobraževati v tujini, je odgovoril pritrdilno. Akmal Alikhujaev razlaga, da je mamo Slovenija prepričala zaradi kakovostnega izobraževalnega sistema in varnosti. Vpisala ga je na II. gimnazijo Maribor. Dijak po dveh letih govori slovensko, obvlada še tri druge jezike, sodeluje v debatnih krožkih in pozorno spremlja aktualno politično dogajanje.
Umetnostna zgodovinarka Beti Žerovc priporoča delo o igralki Mariji Veri ter zgodovinsko študijo o kulturnopolitičnih razhajanjih v Sloveniji med svetovnima vojnama
Neveljaven email naslov