Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec lanskega leta je zaživela nova aplikacija KamBi, ki bo mladim pomagala pri izbiri študija in poklica. Aplikacija, ki je nastala v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!, namenjena pa je predstavitvi inženirskih poklicev in vpogledu vanje. Mladi bodo preverili ujemanje svojih kompetenc s posameznimi profili, spoznali bodo poklice iz prakse, ki jih inženirji in inženirke predstavijo tudi skozi video zgodbe.
Idejno zasnovo aplikacije, njen razvoj in pomen aplikacije za promocijo inženirskih poklicev je pojasnila Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bodoča inženirka in projektna vodja razvoja aplikacije.
Spletno orodje KamBi mladim predstavlja in približuje inženirske poklice
Za učence in dijake, ki se navdušujejo nad naravoslovnimi in tehniškimi predmeti, so v sklopu projekta Inženirke in inženirji bomo! razvili inovativno orodje, ki mladim približuje inženirske poklice. Poimenovali so ga KamBi.
"Spletna aplikacija KamBi je orodje, ki mladim olajša odločanje o nadaljnji študijski in poklicni poti ter jih obenem spozna z inženirskimi smermi, ki jih še ne poznajo. V osnovi je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so zastavljena vprašanja iz narave dela, kjer uporabnik pove, katere specifike inženirskih poklicov so mu pomembne, v drugem delu pa se dotaknemo spoznavanja kompetenc inženirjev in kako se kompetence posameznika ujemajo s kompetencami, ki so pomembne za opravljanje določenega dela." - Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, bodoča inženirka in vodja razvoja aplikacije KamBi
Razvoj aplikacije je trajal leto in pol, ideja o razvoju pa se je rodila na 100. rojstni dan slovenskega inovatorja Petra Florjančia, 5. marca 2019. Namen aplikacije ni nadomeščati, ampak dopolnjevati že obstoječe rešitve, ki mladim pomagajo pri izbiri karierne poti. Aplikacija tudi promovira inženirske in tehniške poklice. Teja Primožič poudarja, da je potreba po inženirskih profilih zelo velika: "Sam primer je to, da so diplomanti Fakultete za računalništvo in informatiko najbrž v povprečju eni najstarejših na ljubljanski univerzi. Enostavno zaradi tega, ker podjetja dobre inženirje poberejo preden sploh dokončajo svoj študij."
"Tehnični poklici imajo še vedno negativno konotacijo. Tehnične službe se še vedno povezuje z umazanim delom, kar jim ne dela usluge. Ampak temu ni tako. Dokler ne bomo naredili dobre promocije za to, da inženirski poklici niso takšni, da so to čisti poklici in inženirji delajo res izjemne stvari, bo mogoče marketing na tem področju malo slabši."
Konec lanskega leta je zaživela nova aplikacija KamBi, ki bo mladim pomagala pri izbiri študija in poklica. Aplikacija, ki je nastala v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!, namenjena pa je predstavitvi inženirskih poklicev in vpogledu vanje. Mladi bodo preverili ujemanje svojih kompetenc s posameznimi profili, spoznali bodo poklice iz prakse, ki jih inženirji in inženirke predstavijo tudi skozi video zgodbe.
Idejno zasnovo aplikacije, njen razvoj in pomen aplikacije za promocijo inženirskih poklicev je pojasnila Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bodoča inženirka in projektna vodja razvoja aplikacije.
Spletno orodje KamBi mladim predstavlja in približuje inženirske poklice
Za učence in dijake, ki se navdušujejo nad naravoslovnimi in tehniškimi predmeti, so v sklopu projekta Inženirke in inženirji bomo! razvili inovativno orodje, ki mladim približuje inženirske poklice. Poimenovali so ga KamBi.
"Spletna aplikacija KamBi je orodje, ki mladim olajša odločanje o nadaljnji študijski in poklicni poti ter jih obenem spozna z inženirskimi smermi, ki jih še ne poznajo. V osnovi je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so zastavljena vprašanja iz narave dela, kjer uporabnik pove, katere specifike inženirskih poklicov so mu pomembne, v drugem delu pa se dotaknemo spoznavanja kompetenc inženirjev in kako se kompetence posameznika ujemajo s kompetencami, ki so pomembne za opravljanje določenega dela." - Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, bodoča inženirka in vodja razvoja aplikacije KamBi
Razvoj aplikacije je trajal leto in pol, ideja o razvoju pa se je rodila na 100. rojstni dan slovenskega inovatorja Petra Florjančia, 5. marca 2019. Namen aplikacije ni nadomeščati, ampak dopolnjevati že obstoječe rešitve, ki mladim pomagajo pri izbiri karierne poti. Aplikacija tudi promovira inženirske in tehniške poklice. Teja Primožič poudarja, da je potreba po inženirskih profilih zelo velika: "Sam primer je to, da so diplomanti Fakultete za računalništvo in informatiko najbrž v povprečju eni najstarejših na ljubljanski univerzi. Enostavno zaradi tega, ker podjetja dobre inženirje poberejo preden sploh dokončajo svoj študij."
"Tehnični poklici imajo še vedno negativno konotacijo. Tehnične službe se še vedno povezuje z umazanim delom, kar jim ne dela usluge. Ampak temu ni tako. Dokler ne bomo naredili dobre promocije za to, da inženirski poklici niso takšni, da so to čisti poklici in inženirji delajo res izjemne stvari, bo mogoče marketing na tem področju malo slabši."
Dan začne z belo kavo in branjem poezije, medtem ko ostali družinski člani še trdno spijo. Helena Rismondo je umetnica z motorno žago.
Plastični odpadki so eden od največjih okoljskih izzivov prihodnosti, njihov vpliv pa lahko vidimo in čutimo že zdaj. Smo tretja generacija od izuma plastike, pa zdaj skoraj ni več kvadratnega kilometra morja, po katerem ne bi plavali plastični delci ali izdelki. In čeprav si najbrž življenja brez plastike res ne moremo predstavljati, bo to precej težje, tudi če bo te vse več. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Končna postaja: morje?, ki osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. Pripravil jo je Muzej za oblikovanje Zürich, partnerji razstave pa so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in Baltskem morju.
Pri desetih letih je v glasbeni šoli začutil toplino klavirskih tipk, sledile so osnove igranja kitare in usodna D’n’B zabava, kjer se je Luka Per prvič srečal z omenjenim elektronskim podžanrom.
10. december je mednarodni dan človekovih pravic, in dan, ko se končuje 16-dnevna evropska kampanja proti nasilju nad ženskami. Prihodnje leto bo Evropska komisija namenila osveščanju proti nasilju nad ženskami. Nasilje, ki se v Evropi še vedno vse preveč tolerira. Evropski inštitut za enakost med spoloma je ob tej priložnosti pripravil nekaj podatkov o tem, koliko nas takšno nasilje stane, ker morda nas bo prej zaskrbelo ob stroških kot ob dejstvu, da vsaka tretja ženska v Evropi doživi eno od oblik spolnega in drugega nasilja v svojem življenju. Sicer pa v naslednjih minutah na Valu 202 najprej nekaj besed o raziskavi Revščina in spol, ki jo je konec novembra v Bratislavi predstavil prav ta Evropski inštitut za enakost med spoloma.
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov