Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bondovske skladbe

03.02.2021

Kaj mora skladba vsebovati, da postane bondovska? Katere so se najbolj vtisnile v kolektivni spomin? In katere bi morale postati zaščitni znak slovite franšize, pa jim to ni uspelo?

Kaj mora imeti skladba, da postane bondovska? Katere so se najbolj vtisnile v kolektivni spomin in katere bi morale postati zaščitni znak slovite franšize, pa jim to ni uspelo?

Luksuzen avtomobil, lepa dekleta, pretresen ne premešan martini in najnovejši pripomočki za akcijo na terenu. Čeprav se nam ob omembi agenta št. 007 pred očmi po navadi prikažejo te stvari, eno izmed najpopularnejših filmskih franšiz zagotovo najbolje povezuje njena znamenita glasba. Sicer je vsaka naslovna skladba drugačna, a so si med seboj zelo podobne. Ob poslušanju nas vedno prevzame pričakovanje nečesa velikega, elegantnega in razkošnega, piše v BBC-jevem članku, v vsaki melodiji je nekaj značilno mračnega, nejasnega in seksualnega.  Monty Norman, John Barry in pozneje David Arnold ter Thomas Newman so ob pomoči legendarnih pevcev ustanovili nekakšen glasbeni jezik, ki je brez dvoma bondovski. 

TW, kot nekoč. Izbral sem štiri bondovske glasbe, ki so mi najljubše. Če vaše ni med njimi, napišite njen naslov v odgovoru. Hvala.

— andrej karoli (@andrejkaroli) February 2, 2021


V zgodovini Bondovskih naslovnih skladb je bilo veliko uspešnic, a te v izboru niso bile edine. Veliko je bilo tudi svetovno znanih avtorjev, ki so za znano franšizo sicer napisali skladbo, pa so filmski producenti menili, da ni primerna — zaradi naslova, vsebine, ritma ... Izbrali smo nekatere izmed njih.

SHIRLEY BASSEY — MR. KISS KISS BANG BANG IN JOHNNY CASH — THUNDERBALL (1965)

Prva se je za naslovno skladbo Bondovega filma Thunderball borila valižanska pevka Shirley Bassey s skladbo Mr. Kiss Kiss Bang Bang. Producenti filma so jo zavrnili zaradi naslova in ker je bila predolga. Skrajšano različico pesmi je poskušala zapeti tudi Dionne Warwick, a ji je pozneje Shirley nagajala z avtorskimi pravicami. Istega leta se je za Bondovo skladbo potegoval tudi Johnny Cash, a menda ni nikoli zares prišel v ožji izbor. V zadnjih trenutkih vse te drame je producentom že tekla voda v grlo. Naročili so novo skladbo Thunderball. Uspešno jo je zapel Tom Jones.

 

BLONDIE — FOR YOUR EYES ONLY (1981)

Za Bondov film For Your Eyes Only iz leta 1981 je ikonična skupina novega vala Blondie ustvarila synth-popskladbo z istim naslovom. Producenti filma so jo zavrnili in izbrali drugo, ki sta jo napisala Bill Conti in Michael Leeson. Blondie so vseeno prosili, naj jo zapoje brez preostalih članov zasedbe, a je ponudbo zavrnila. Jo je pa sprejela škotska igralka in pevka Sheena Easton. Njena izvedba je dosegla četrto mesto na lestvici Billboard Hot 100 in osmo na britanski lestvici singlov.  Zmagovalna pesem je bila leta 1982 tudi nominirana za oskarja za najboljšo izvirno skladbo.

 

PULP — TOMORROW NEVER LIES (1997)

Za film Tomorrow Never Dies so producenti povabili kar 9 izvajalcev oz. zasedb, med njimi The Cardigans, Saint Etienne, Duran Duran in Swan Lee ter skupino Pulp, katere skladba Tomorrow never Lies je bila — na precejšnje razočaranje frontmana Jarvisa Cockerja — zavrnjena. Zasenčila jo je Sheryl Crow s skladbo Tomorrow Never Dies, ki se je uvrstila na 12. mesto britanske lestvice.

 

RADIOHEAD - SPECTRE (2015)

Skladba, namenjena za predzadnji Bondov film Spectre — producenti so zanjo  prosili zasedbo Radiohead — je bila menda preveč melanholična in temačna. Režiser Sam Mendes jo je sicer želel uporabiti med filmom, a je pozneje menil, da bo tudi tam preveč moteča. Ustvarjalci filma so se končno odločili za skladbo pevca Sama Smitha Writting’s on the Wall.


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Bondovske skladbe

03.02.2021

Kaj mora skladba vsebovati, da postane bondovska? Katere so se najbolj vtisnile v kolektivni spomin? In katere bi morale postati zaščitni znak slovite franšize, pa jim to ni uspelo?

Kaj mora imeti skladba, da postane bondovska? Katere so se najbolj vtisnile v kolektivni spomin in katere bi morale postati zaščitni znak slovite franšize, pa jim to ni uspelo?

Luksuzen avtomobil, lepa dekleta, pretresen ne premešan martini in najnovejši pripomočki za akcijo na terenu. Čeprav se nam ob omembi agenta št. 007 pred očmi po navadi prikažejo te stvari, eno izmed najpopularnejših filmskih franšiz zagotovo najbolje povezuje njena znamenita glasba. Sicer je vsaka naslovna skladba drugačna, a so si med seboj zelo podobne. Ob poslušanju nas vedno prevzame pričakovanje nečesa velikega, elegantnega in razkošnega, piše v BBC-jevem članku, v vsaki melodiji je nekaj značilno mračnega, nejasnega in seksualnega.  Monty Norman, John Barry in pozneje David Arnold ter Thomas Newman so ob pomoči legendarnih pevcev ustanovili nekakšen glasbeni jezik, ki je brez dvoma bondovski. 

TW, kot nekoč. Izbral sem štiri bondovske glasbe, ki so mi najljubše. Če vaše ni med njimi, napišite njen naslov v odgovoru. Hvala.

— andrej karoli (@andrejkaroli) February 2, 2021


V zgodovini Bondovskih naslovnih skladb je bilo veliko uspešnic, a te v izboru niso bile edine. Veliko je bilo tudi svetovno znanih avtorjev, ki so za znano franšizo sicer napisali skladbo, pa so filmski producenti menili, da ni primerna — zaradi naslova, vsebine, ritma ... Izbrali smo nekatere izmed njih.

SHIRLEY BASSEY — MR. KISS KISS BANG BANG IN JOHNNY CASH — THUNDERBALL (1965)

Prva se je za naslovno skladbo Bondovega filma Thunderball borila valižanska pevka Shirley Bassey s skladbo Mr. Kiss Kiss Bang Bang. Producenti filma so jo zavrnili zaradi naslova in ker je bila predolga. Skrajšano različico pesmi je poskušala zapeti tudi Dionne Warwick, a ji je pozneje Shirley nagajala z avtorskimi pravicami. Istega leta se je za Bondovo skladbo potegoval tudi Johnny Cash, a menda ni nikoli zares prišel v ožji izbor. V zadnjih trenutkih vse te drame je producentom že tekla voda v grlo. Naročili so novo skladbo Thunderball. Uspešno jo je zapel Tom Jones.

 

BLONDIE — FOR YOUR EYES ONLY (1981)

Za Bondov film For Your Eyes Only iz leta 1981 je ikonična skupina novega vala Blondie ustvarila synth-popskladbo z istim naslovom. Producenti filma so jo zavrnili in izbrali drugo, ki sta jo napisala Bill Conti in Michael Leeson. Blondie so vseeno prosili, naj jo zapoje brez preostalih članov zasedbe, a je ponudbo zavrnila. Jo je pa sprejela škotska igralka in pevka Sheena Easton. Njena izvedba je dosegla četrto mesto na lestvici Billboard Hot 100 in osmo na britanski lestvici singlov.  Zmagovalna pesem je bila leta 1982 tudi nominirana za oskarja za najboljšo izvirno skladbo.

 

PULP — TOMORROW NEVER LIES (1997)

Za film Tomorrow Never Dies so producenti povabili kar 9 izvajalcev oz. zasedb, med njimi The Cardigans, Saint Etienne, Duran Duran in Swan Lee ter skupino Pulp, katere skladba Tomorrow never Lies je bila — na precejšnje razočaranje frontmana Jarvisa Cockerja — zavrnjena. Zasenčila jo je Sheryl Crow s skladbo Tomorrow Never Dies, ki se je uvrstila na 12. mesto britanske lestvice.

 

RADIOHEAD - SPECTRE (2015)

Skladba, namenjena za predzadnji Bondov film Spectre — producenti so zanjo  prosili zasedbo Radiohead — je bila menda preveč melanholična in temačna. Režiser Sam Mendes jo je sicer želel uporabiti med filmom, a je pozneje menil, da bo tudi tam preveč moteča. Ustvarjalci filma so se končno odločili za skladbo pevca Sama Smitha Writting’s on the Wall.


04.07.2019

Življenje brez denarja!

Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.


03.07.2019

Življenje brez seksa!

Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.


02.07.2019

Življenje brez plastike!

Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.


01.07.2019

Življenje brez pametnega telefona in interneta!

Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom


29.06.2019

Kjer brez avta ne gre

Ko se voziš tako dolgo časa, da se vmes vreme trikrat spremeni, si počasi res že na Šentviški planoti. Tako je nekdo pred leti opisal prihod na trikotnik med Baško grapo, dolino Idrijce in Cerkljanskim, kjer je mladim pred 15-imi leti padlo na pamet, da bi tam organizirali velik rock koncert. Ideja je zaživela in nastala je Gora rocka. Ni pa ostalo samo pri tem, Gora je z leti postajala vedno večja, Šentviška planota pa bolj in bolj znana, vsaj konec junija. Kakšno pa je sicer življenje v krajih, kjer brez avta ne gre, kjer ni trgovine, niti bankomata? Ne nujno slabo. In kako se reče domačinom na Prapetnem brdu, kjer je bil tudi Val 202? Zelo težko.


28.06.2019

Soča Outdoor festival

Tolmin se vsako poletje spremeni v mesto festivalov, predvsem glasbenih. Vseeno pa je zdaj že srce festivalskega dogajanja ob sotočju Soče in Tolminke Soča Outdoor. Gre predvsem za športno prireditev, organizatorji pa od prve izvedbe upoštevajo smernice trajnostnih športnih dogodkov in zelene politike, kot jo je v Zeleni shemi slovenskega turizma opredelila Slovenska turistična organizacija. Pred začetkom sedme izvedbe festivala se je iz Tolmina oglasil Aleš Smrekar.


25.06.2019

dr. Mitja Žagar

Nesporna junakinja slovenske osamosvojitve je pravica naroda do samoodločbe, načelo mednarodnega prava, povezano tudi s številnimi zatrtimi hrepenenji narodov in manjšin. Na naši poti do samostojnosti je odigrala zelo pomembno vlogo. Pri iskanju rešitev pa ne smemo zanemariti vloge posameznika, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, gost prazničnega dopoldneva na Valu 202. Z njim se je pogovarjala Tatjana Pirc. Foto: Osebni arhiv


21.06.2019

Tudi od najbolj enostavnega mizarja se lahko nekaj naučiš

Od hiše do mesta so poimenovali razstavo svojih projektov študentke in študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo, kjer so med drugim iskali odgovore na številne aktualne problematike slovenskih in tujih mest ter predstavili svojo vizijo razvoja okolja ter slovenske družbe. Lotili so se problema praznih stavb in njihovega oživljanja.


19.06.2019

Christine in Bill Jones Forman

Original conversation with dr. Christine Jones Forman and dr. Bill Forman in English. Originalni pogovor z astronomoma dr. Christine Jones Forman in dr. Billom Formanom v angleščini.


15.06.2019

Val 202, eden prvih radiev, ki se je javljal z Everesta

Ob letošnjih obletnicah Everest 40 let in 70 let Športnega uredništva na Radiu Slovenija smo se ob tem, ko Val 202 praznuje 47 let, spomnili, kako je bil prav slednji eden prvih radiev na svetu, ki je omogočil prve radioamaterske prenose poročanja iz baznega tabora pod Everestom.


14.06.2019

Pravi junaki sodobnega časa

14. junij je svetovni dan krvodajalcev in ob tej priložnosti se je Aleš Smrekar srečal z Lidijo Svetelšek, glavno medicinsko sestro na oddelku za preskrbo s krvjo na Zavodu za transfuzijsko medicino. Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so namreč v transfuzijsko verigo vpeti od začetka do konca.


14.06.2019

Kviz Lepo je biti mala bela celica S01E03

V tretjem in zadnjem kvizu Lepo je biti mala bela celica so se pomerili trije bivši: bivši hip-hop estradnik, bivša prvakinja v bivši državi v taborniškem deseteroboju in bivši rezervist na klopi lokalnega košarkarskega kluba.


13.06.2019

Kviz "Lepo je biti mala bela celica" S01E02

V drugem krogu kvazi kviza so se (spet) spopadli trije največji umi: Mojca Širok, Boštjan Gorenc - Pižama in Franci Kek.


12.06.2019

90 let Ane Frank

12. junija 1929 se je rodila Ana Frank, pred natanko devetdesetimi leti, torej. Zato se bomo danes spomnili na dnevnik in na izjemno deklico, ki ga je pisala. Spomnili se bomo njene tragične zgodbe, predvsem pa sporočila o grozotah, ki se ne smejo nikoli več ponoviti. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Borisom Hajdinjakom, direktorjem Sinagoge Maribor, in doktorico Dragico HarAmija, ki raziskuje literaturo, povezano s holokavstom.


12.06.2019

Kviz "Lepo je biti mala bela celica" S01E01

V prvem kvizu Lepo je biti mala bela celica so se pomerili trije bivši: bivši hip-hop estradnik, bivša prvakinja v bivši državi v taborniškem deseteroboju in bivši rezervist na klopi lokalnega košarkarskega kluba.


08.06.2019

Delo 1984 prepovedano na Kitajskem, ker bi lahko spodbudilo družbeno akcijo

Mineva sedemdeset let od izida antiutopičnega romana 1984, ki ga je napisal britanski pisatelj George Orwell. To je bilo in še vedno je zelo brano delo, predvsem zaradi izjemno natančnega opisa totalitarištičnega režima, pa tudi prikaza, kako je človek proti oblasti nemočen. V času hladne vojne je bilo delo 1984 take vrste knjiga, zaradi katere si lahko šel tudi v zapor, na Kitajskem pa je njena prodaja še danes prepovedana. Orweel v knjigi predstavi tudi besedna zveza Veliki brat, ki pooseblja vseobsegajoč nadzor državljanov. Dr. Nikolai Jeffs s koprske Fakultete za humanistične študije je napisal spremno besedo k slovenskem prevodu Tine Mahkota leta 2004 in se strinja, da kar je takrat zvenelo kot nepredstavljivo, nam je danes čisto vsakdanje. Nenehen nadzor se izvaja še konkretneje kot v knjigi, mi pa smo vse to sprejeli.


08.06.2019

Pogovor z dr. Nikolaijem Jeffsom o Orwellovem romanu 1984

70 let mineva od izida enega najbolj preproških romanov 20. stoletja - antiutopičnega romana Georga Orwella 1984. Na tej povezavi lahko prusluhnete celotnemu pogovoru z dr. Nikolaijem Jeffsom, ki je napisal spremno besedo k prevodu Tine Mahkota iz leta 2004. O tem, kako je prevod odmeval v socialistični Jugoslaviji, do tega da si lahko zaradi takšne knjige pristal tudi v zaporu.


08.06.2019

Pisal je knjige za bralce, ki jih še ni bilo

Ob lanskem dnevu v spomin na Primoža Trubarja je dr. Kozma Ahačič napisal:"Prve knjige je napisal za bralce, ki jih še sploh ni bilo in ki si takšnih knjig sploh še niso želeli." Delal je stvari, ki so se zdele nemogoče in vedel, kaj hoče doseči. S tem nam je še danes lahko za zgled, je prepričan predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.


Stran 55 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov