Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako poteka praktični pouk v šolskih programih Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer se izobražujejo in urijo prihodnji avtomehaniki, logistični in strojni tehniki, oblikovalci tekstilij, mehatroniki in tako naprej? Ali lahko dijaki pri delodajalcih opravljajo obvezno prakso? Ali bi lahko zagotovili varno okolje med prakso za dijake, čeprav se ukrepi še ne bodo sprostili za vse? O tem in še čem se je Aleš Smrekar pogovarjal z ravnateljico SIC Ljubljana Fani Al Mansour.
Kako poteka praktični pouk v šolskih programih Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer se izobražujejo in urijo prihodnji avtomehaniki, logistični in strojni tehniki, oblikovalci tekstilij in mehatroniki?
Ali lahko dijaki pri delodajalcih opravljajo obvezno prakso? Ali bi lahko zagotovili varno okolje med prakso za dijake, čeprav se ukrepi še ne bodo sprostili za vse? O tem smo se pogovarjali z ravnateljico SIC Ljubljana Fani Al Mansour, ki pravi, da že vsi nekako "navijajo", da se ukrepi iztečejo konec februarja in da lahko z mesecem marcem znova začnejo z izobraževanje po modelu C, saj drugače bodo dijaki poklicnih in strokovnih obvladali le teorijo: "Le tako bomo lahko dijakom omogočili usvajanje ročnih veščin, spretnosti in jim dali znanje za poklic."
"Čeprav Zavod za šolstvo obljublja prilagojene vsebine za maturo, si težko predstavljam dijaka zadnjega letnika, ki ne zna osnovnih veščin. Meni to pomeni, da ne bo usposobljen za delo v poklicu."
Po njenem mnenju se odločevalci odločajo po svoji presoji, pri tem pa ne upoštevajo njihovih argumentov in mnenj, niti stiske dijakov in njihovih staršev: "Zato želimo, da se šole odprejo, da se v šolo vrne ta vrvež mladostnikov in da jim bomo lahko spet omogočili usvajanje znanja. Naj dodam, vse šole med seboj niso enakovredne."
Kako poteka praktični pouk v šolskih programih Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer se izobražujejo in urijo prihodnji avtomehaniki, logistični in strojni tehniki, oblikovalci tekstilij, mehatroniki in tako naprej? Ali lahko dijaki pri delodajalcih opravljajo obvezno prakso? Ali bi lahko zagotovili varno okolje med prakso za dijake, čeprav se ukrepi še ne bodo sprostili za vse? O tem in še čem se je Aleš Smrekar pogovarjal z ravnateljico SIC Ljubljana Fani Al Mansour.
Kako poteka praktični pouk v šolskih programih Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer se izobražujejo in urijo prihodnji avtomehaniki, logistični in strojni tehniki, oblikovalci tekstilij in mehatroniki?
Ali lahko dijaki pri delodajalcih opravljajo obvezno prakso? Ali bi lahko zagotovili varno okolje med prakso za dijake, čeprav se ukrepi še ne bodo sprostili za vse? O tem smo se pogovarjali z ravnateljico SIC Ljubljana Fani Al Mansour, ki pravi, da že vsi nekako "navijajo", da se ukrepi iztečejo konec februarja in da lahko z mesecem marcem znova začnejo z izobraževanje po modelu C, saj drugače bodo dijaki poklicnih in strokovnih obvladali le teorijo: "Le tako bomo lahko dijakom omogočili usvajanje ročnih veščin, spretnosti in jim dali znanje za poklic."
"Čeprav Zavod za šolstvo obljublja prilagojene vsebine za maturo, si težko predstavljam dijaka zadnjega letnika, ki ne zna osnovnih veščin. Meni to pomeni, da ne bo usposobljen za delo v poklicu."
Po njenem mnenju se odločevalci odločajo po svoji presoji, pri tem pa ne upoštevajo njihovih argumentov in mnenj, niti stiske dijakov in njihovih staršev: "Zato želimo, da se šole odprejo, da se v šolo vrne ta vrvež mladostnikov in da jim bomo lahko spet omogočili usvajanje znanja. Naj dodam, vse šole med seboj niso enakovredne."
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov