Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih. Z gostom o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi.
Florian Lamblin, vodja mednarodnega razvoja na kolesarski dirki po Franciji, o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih.
"Tadej Pogačar in Primož Roglič sta poskrbela za zgodovinski delež gledalcev. V Sloveniji smo imeli veliko gledalcev, kar 31 odstotkov. Upam, da se bo ta navdušenost nad kolesarstvom prenesla tudi na kolesarsko dirko po Sloveniji, ki si jo bom letos z veseljem ogledal. Za slovensko televizijo je pomembno, da nima samo običajnih kolesarjev, ampak tudi izvenserijskega Pogačarja in Rogliča. Z njima raste kolesarski ekosistem."
Pri organizaciji največje kolesarske dirke so tesno sodelovali s francosko vlado, ki je dirko uporabila za zgled, da lahko življenje teče tudi med pandemijo. Okoliščina, ki je dodatno pripomogla k organizacijskemu in finančnemu uspehu dirke je tudi to, da je televizija ključna v njihovem načinu financiranja, enako velja za sponzorstva. Niso odvisni od vstopnic, saj je ogled dirke brezplačen. Kaj pa letošnja kolesarska dirka po Franciji, ki se bo ponovno odvijala julija?
"Zagotovo smo zdaj bolj samozavestni, saj vemo, da lahko organiziramo tak dogodek tudi med pandemijo. Pokazali smo, kakšno moč ima Tour de France. Začeli smo razmišljati o novih idejah, ki jih bomo lahko v prihodnosti predstavili navijačem. Razvijamo možnosti, da bi tudi manjše države bolj vključili k sodelovanju. Mislim, da moramo dirko promovirati tudi preko e-športa, imamo video igre, ki nam bodo morda pritegnili novo občinstvo, in dovolj ostalih področij, kjer se lahko razvijamo."
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih. Z gostom o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi.
Florian Lamblin, vodja mednarodnega razvoja na kolesarski dirki po Franciji, o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih.
"Tadej Pogačar in Primož Roglič sta poskrbela za zgodovinski delež gledalcev. V Sloveniji smo imeli veliko gledalcev, kar 31 odstotkov. Upam, da se bo ta navdušenost nad kolesarstvom prenesla tudi na kolesarsko dirko po Sloveniji, ki si jo bom letos z veseljem ogledal. Za slovensko televizijo je pomembno, da nima samo običajnih kolesarjev, ampak tudi izvenserijskega Pogačarja in Rogliča. Z njima raste kolesarski ekosistem."
Pri organizaciji največje kolesarske dirke so tesno sodelovali s francosko vlado, ki je dirko uporabila za zgled, da lahko življenje teče tudi med pandemijo. Okoliščina, ki je dodatno pripomogla k organizacijskemu in finančnemu uspehu dirke je tudi to, da je televizija ključna v njihovem načinu financiranja, enako velja za sponzorstva. Niso odvisni od vstopnic, saj je ogled dirke brezplačen. Kaj pa letošnja kolesarska dirka po Franciji, ki se bo ponovno odvijala julija?
"Zagotovo smo zdaj bolj samozavestni, saj vemo, da lahko organiziramo tak dogodek tudi med pandemijo. Pokazali smo, kakšno moč ima Tour de France. Začeli smo razmišljati o novih idejah, ki jih bomo lahko v prihodnosti predstavili navijačem. Razvijamo možnosti, da bi tudi manjše države bolj vključili k sodelovanju. Mislim, da moramo dirko promovirati tudi preko e-športa, imamo video igre, ki nam bodo morda pritegnili novo občinstvo, in dovolj ostalih področij, kjer se lahko razvijamo."
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov