Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Pogovor s predstavnikom Združenja organizatorjev koncertov Andrejem Sevškom o poroštveni shemi in prihodnosti glasbenih prireditev
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Po anketi, ki jo je septembra izvedla Koalicija glasbenega sektorja je samozaposlenih v panogi 57%, kar 90% vseh vprašanih pa je utrpelo več kot 50% upada prihodkov. Od 1. junija 2020 je tako brez pomoči ostalo kar 57% ljudi (S.P. in samozaposleni v kulturi), kljub temu, da je njihov izpad dohodka večji kot 50%. S ponovnim popolnim zaprtjem prireditvene dejavnosti v septembru 2020 pa je izpad velike večine celo večji od 75%.
Dolgotrajna prepoved javnih prireditev je in bo ekonomsko izčrpala glasbeno panogo, a poleg socialne pomoči vsem zaposlenim bodo pomembni tudi drugi ukrepi, ki bodo pomagali ponovno vzpostaviti dejavnost. Zato Združenje organizatorjev koncertov pozdravlja pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da bi gospodarstvenikom v povsem ustavljenih dejavnostih, ki so utrpele upad dejavnosti 75% glede na lani, pomagali z enkratno pomočjo v višini 10% lanskih prihodkov za zagon poslovanja po epidemiji ter 100% nadomestilo čakanja na delo.
Zaradi negotove situacije organizatorji še ne morejo začeti pripravljati prireditev, ki so jih načrtovali za drugo polovico leta 2021. Večinoma gre za koncerte in festivale, ki so bili na ta termin prestavljeni iz leta 2020 zaradi ukrepov za zajezitev Covid-19. S temi prireditvami so že imeli nepovratne stroške, dodatnih stroškov pa organizatorji ne morejo finančno prenesti.
"Popularna kultura je zelo slabo zastopana na Ministrstvu za kulturo. Javni zavodi, ki imajo zagotovljena proračunska sredstva, so zadevo nekako zvozili, mi pa organiziramo koncerte, ki se financirajo v 90% iz prodaje kart." - Andrej Sevšek
Prestavljenih glasbenih prireditev samostojnih organizatorjev je bilo okoli 120 (v statistiko niso zajete prireditve javnih zavodov in ne-glasbene prireditve). Podatki so pridobljeni od dveh največjih prodajalcev vstopnic.
Število prireditev: 120
Povprečna kapaciteta prizorišča: 3.300
Povprečna cena vstopnice v EUR: 43.00
Skupna vrednost v EUR: 17.028.000,00
Organizatorji predlagajo, da se sprejme podobna poroštvena shema, kot jo je sprejela Avstrija s prilagoditvami, ki ustrezajo našim razmeram. V primeru odpovedi dogodka, bi se tako krili nepovratni stroški. Ti so odvisni tudi od tega, koliko časa pred datumom prireditve je ta odpovedana – v primeru lokalnih izvajalcev predstavljajo nepovratni stroški 20 do 45% vseh stroškov, za mednarodne izvajalce in festivale pa se nepovratni stroški gibljejo med 45 in 85% vseh stroškov. V primeru ukrepa fizične distance oz. zmanjšane kapacitete bi se krili povišani stroški prestavitve v večji prireditveni prostor ali razlika v prihodkih, ki nastane zaradi zmanjšanja kapacitete.
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Pogovor s predstavnikom Združenja organizatorjev koncertov Andrejem Sevškom o poroštveni shemi in prihodnosti glasbenih prireditev
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Po anketi, ki jo je septembra izvedla Koalicija glasbenega sektorja je samozaposlenih v panogi 57%, kar 90% vseh vprašanih pa je utrpelo več kot 50% upada prihodkov. Od 1. junija 2020 je tako brez pomoči ostalo kar 57% ljudi (S.P. in samozaposleni v kulturi), kljub temu, da je njihov izpad dohodka večji kot 50%. S ponovnim popolnim zaprtjem prireditvene dejavnosti v septembru 2020 pa je izpad velike večine celo večji od 75%.
Dolgotrajna prepoved javnih prireditev je in bo ekonomsko izčrpala glasbeno panogo, a poleg socialne pomoči vsem zaposlenim bodo pomembni tudi drugi ukrepi, ki bodo pomagali ponovno vzpostaviti dejavnost. Zato Združenje organizatorjev koncertov pozdravlja pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da bi gospodarstvenikom v povsem ustavljenih dejavnostih, ki so utrpele upad dejavnosti 75% glede na lani, pomagali z enkratno pomočjo v višini 10% lanskih prihodkov za zagon poslovanja po epidemiji ter 100% nadomestilo čakanja na delo.
Zaradi negotove situacije organizatorji še ne morejo začeti pripravljati prireditev, ki so jih načrtovali za drugo polovico leta 2021. Večinoma gre za koncerte in festivale, ki so bili na ta termin prestavljeni iz leta 2020 zaradi ukrepov za zajezitev Covid-19. S temi prireditvami so že imeli nepovratne stroške, dodatnih stroškov pa organizatorji ne morejo finančno prenesti.
"Popularna kultura je zelo slabo zastopana na Ministrstvu za kulturo. Javni zavodi, ki imajo zagotovljena proračunska sredstva, so zadevo nekako zvozili, mi pa organiziramo koncerte, ki se financirajo v 90% iz prodaje kart." - Andrej Sevšek
Prestavljenih glasbenih prireditev samostojnih organizatorjev je bilo okoli 120 (v statistiko niso zajete prireditve javnih zavodov in ne-glasbene prireditve). Podatki so pridobljeni od dveh največjih prodajalcev vstopnic.
Število prireditev: 120
Povprečna kapaciteta prizorišča: 3.300
Povprečna cena vstopnice v EUR: 43.00
Skupna vrednost v EUR: 17.028.000,00
Organizatorji predlagajo, da se sprejme podobna poroštvena shema, kot jo je sprejela Avstrija s prilagoditvami, ki ustrezajo našim razmeram. V primeru odpovedi dogodka, bi se tako krili nepovratni stroški. Ti so odvisni tudi od tega, koliko časa pred datumom prireditve je ta odpovedana – v primeru lokalnih izvajalcev predstavljajo nepovratni stroški 20 do 45% vseh stroškov, za mednarodne izvajalce in festivale pa se nepovratni stroški gibljejo med 45 in 85% vseh stroškov. V primeru ukrepa fizične distance oz. zmanjšane kapacitete bi se krili povišani stroški prestavitve v večji prireditveni prostor ali razlika v prihodkih, ki nastane zaradi zmanjšanja kapacitete.
Kaj ljudi iz pokoja vleče na položaj ministrov? Ali je prišel čas, da v Sloveniji uvedemo gerontokracijo? Na ta vprašanja Mihi iskal odgovore s poslušalci jutrnajih nebuloz.
Happy Ol McWeasel je sedemčlanska štajerska zasedba, ki navdušuje s keltskim punk rockom. Pred dvema letoma so izdali prvenec No Offense, s katerim so letos okužili tudi Japonce ter ga za njihov trg izdali ponovno.
Enostavno, a pazite, ker je pa na koncu past: Ali naj država še plačuje glasbeno šolo?
Karmakoma so nas v začetku leta pritegnili s prvencem Imagionation & Mechanical Metamorphoses, navdušujejo pa tudi z energičnimi nastopi v živo.
Mihi je že zgodaj zjutraj skušal ugotoviti, zakaj tako radi spremljamo resničnostne šove.
V kantavtorski glasbeni zvrsti je bil pri nas med naprednejšimi. Tomaž Pengov, ki je tiho “odpotoval” februarja letos, se je z vinilno izdajo Odpotovanja (bilo je v začetku sedemdesetih), zapisal kot prvi glasbeni ustvarjalec z objavljenim kantavtorskim albumom v nekdanji skupni državi. Tako veličastni so bili njegovi glasbeni začetki. In prav takšna so bila vsa nadaljna Pengovova glasbena dejanja. A ne le glasbena.
Mihi se je zjutraj s poslušalci spraševal, zakaj uvajamo davek na sladke pijače - res hoče država, da spijemo manj in smo zdravi pa s tem ne napolnimo proračuna? Ali je morda obratno?
V kantavtorski glasbeni zvrsti je bil pri nas med naprednejšimi. Tomaž Pengov, ki je tiho “odpotoval” februarja letos, se je z vinilno izdajo Odpotovanja (bilo je v začetku sedemdesetih), zapisal kot prvi glasbeni ustvarjalec z objavljenim kantavtorskim albumom v nekdanji skupni državi. Tako veličastni so bili njegovi glasbeni začetki. In prav takšna so bila vsa nadaljna Pengovova glasbena dejanja. A ne le glasbena.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se tokrat koncentriramo izključno na nov, tretji album danskih Iceage. S ploščo Plowing Into the Field of Love so presenetili in presegli vsa pričakovanja. Prerasli so adolescentno infantilnost in postali zrela zasedba, ki piše in igra nevarne, blatne, zakajene, a popolne rock komade. V tretjem delu bodo v prvem planu dekleta. Olivia Louvel ima že 5.album z naslovom Beauty Sleep. Dve norveški pevki, Jenny Hval in Susanna sta združili moči na albumu Meshes Of Voice. S tretjim solističnim albumom se predstavlja Laetitia Sadier, nekdaj prvi glas skupine Stereolab. Poslušamo torej izbor z albuma Something Shines.
Maja Drobne je tri mesece kot prostovoljka prek Zavoda Voluntartiat preživela v Beninu. Z nami je delila svojo izkušnjo.
Promocijski koncert skupine Mi2 ob izdaji novega albuma Cela jeba v ljubljanski Cvetličarni.
Po lanskem premoru so ustvarjalke in ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti v uredništvo za glasbo Vala 202 letos do 15. aprila znova pošiljali svoje pesmi za novo kompilacijo Imamo dobro glasbo. Prejeli smo več kot 170 prijav glasbenikov in skupin, ki so skupaj poslali približno 250 skladb. Žirija je med njimi izbrala štirinajst pesmi, ki sestavljajo šesto kompilacijo Imamo dobro glasbo – Val014. Kompilacija Val014 je že izšla pri ZKP RTV Slovenija, na koncertu v ljubljanski Cvetličarni pa so nastopili The Swingtones, Alkimija in Jardier.
Kaj je ebola? Se je kaj bojite? Ste pripravljeni na epidemijo? Na ta vprašanja je odgovore s poslušalci Miha Šalehar iskal v torkovem jutru na Valu 202.
5-članski kolektiv iz Podgurja je edina domača avtorska instrumentalna dub zasedba. Pri nas praktično brez konkurence pa vendar je vsak njihov izdelek presežek tako znotraj dub glasbe kot v širšem glasbeno ustvarjalnem in produkcijskem pogledu.
Tokrat v Aritmičnih Ana Pupedan. To ni ime in priimek dekleta. Je pivška glasbena skupina, ki v primorskem narečju pomeni uro ena popoldan.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo neverjetno produktivni rockovski imeni iz San Francisca in stari znanki Drugega vala, v zadnjem delu pa sami veterani.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo ameriški bend VAZ, ki ga tvorita člana tria Hammerhead in ki ga lahko ujamete v živo na ljubljanskem 24-urnem klubsko-koncertnem dogodku 24h Party People, na katerem se bo v 24 urah zvrstilo natančno 24 zasedb oziroma koncertov. V zadnjem delu nekaj retromanije, nekaj aktualnih izdaj.
V jutranjih nebulozah je Miha Šalehar s poslušalci razpravljal o potrošniških nategih - čudežni vodi, čokoladi za hujšanje pa margarini z okusom masla in mehčalcem z vonjem Provanse. Niso vsi nategi slabi, nekateri so prav ljubki.
Neveljaven email naslov