Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Pogovor s predstavnikom Združenja organizatorjev koncertov Andrejem Sevškom o poroštveni shemi in prihodnosti glasbenih prireditev
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Po anketi, ki jo je septembra izvedla Koalicija glasbenega sektorja je samozaposlenih v panogi 57%, kar 90% vseh vprašanih pa je utrpelo več kot 50% upada prihodkov. Od 1. junija 2020 je tako brez pomoči ostalo kar 57% ljudi (S.P. in samozaposleni v kulturi), kljub temu, da je njihov izpad dohodka večji kot 50%. S ponovnim popolnim zaprtjem prireditvene dejavnosti v septembru 2020 pa je izpad velike večine celo večji od 75%.
Dolgotrajna prepoved javnih prireditev je in bo ekonomsko izčrpala glasbeno panogo, a poleg socialne pomoči vsem zaposlenim bodo pomembni tudi drugi ukrepi, ki bodo pomagali ponovno vzpostaviti dejavnost. Zato Združenje organizatorjev koncertov pozdravlja pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da bi gospodarstvenikom v povsem ustavljenih dejavnostih, ki so utrpele upad dejavnosti 75% glede na lani, pomagali z enkratno pomočjo v višini 10% lanskih prihodkov za zagon poslovanja po epidemiji ter 100% nadomestilo čakanja na delo.
Zaradi negotove situacije organizatorji še ne morejo začeti pripravljati prireditev, ki so jih načrtovali za drugo polovico leta 2021. Večinoma gre za koncerte in festivale, ki so bili na ta termin prestavljeni iz leta 2020 zaradi ukrepov za zajezitev Covid-19. S temi prireditvami so že imeli nepovratne stroške, dodatnih stroškov pa organizatorji ne morejo finančno prenesti.
"Popularna kultura je zelo slabo zastopana na Ministrstvu za kulturo. Javni zavodi, ki imajo zagotovljena proračunska sredstva, so zadevo nekako zvozili, mi pa organiziramo koncerte, ki se financirajo v 90% iz prodaje kart." - Andrej Sevšek
Prestavljenih glasbenih prireditev samostojnih organizatorjev je bilo okoli 120 (v statistiko niso zajete prireditve javnih zavodov in ne-glasbene prireditve). Podatki so pridobljeni od dveh največjih prodajalcev vstopnic.
Število prireditev: 120
Povprečna kapaciteta prizorišča: 3.300
Povprečna cena vstopnice v EUR: 43.00
Skupna vrednost v EUR: 17.028.000,00
Organizatorji predlagajo, da se sprejme podobna poroštvena shema, kot jo je sprejela Avstrija s prilagoditvami, ki ustrezajo našim razmeram. V primeru odpovedi dogodka, bi se tako krili nepovratni stroški. Ti so odvisni tudi od tega, koliko časa pred datumom prireditve je ta odpovedana – v primeru lokalnih izvajalcev predstavljajo nepovratni stroški 20 do 45% vseh stroškov, za mednarodne izvajalce in festivale pa se nepovratni stroški gibljejo med 45 in 85% vseh stroškov. V primeru ukrepa fizične distance oz. zmanjšane kapacitete bi se krili povišani stroški prestavitve v večji prireditveni prostor ali razlika v prihodkih, ki nastane zaradi zmanjšanja kapacitete.
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Pogovor s predstavnikom Združenja organizatorjev koncertov Andrejem Sevškom o poroštveni shemi in prihodnosti glasbenih prireditev
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Po anketi, ki jo je septembra izvedla Koalicija glasbenega sektorja je samozaposlenih v panogi 57%, kar 90% vseh vprašanih pa je utrpelo več kot 50% upada prihodkov. Od 1. junija 2020 je tako brez pomoči ostalo kar 57% ljudi (S.P. in samozaposleni v kulturi), kljub temu, da je njihov izpad dohodka večji kot 50%. S ponovnim popolnim zaprtjem prireditvene dejavnosti v septembru 2020 pa je izpad velike večine celo večji od 75%.
Dolgotrajna prepoved javnih prireditev je in bo ekonomsko izčrpala glasbeno panogo, a poleg socialne pomoči vsem zaposlenim bodo pomembni tudi drugi ukrepi, ki bodo pomagali ponovno vzpostaviti dejavnost. Zato Združenje organizatorjev koncertov pozdravlja pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da bi gospodarstvenikom v povsem ustavljenih dejavnostih, ki so utrpele upad dejavnosti 75% glede na lani, pomagali z enkratno pomočjo v višini 10% lanskih prihodkov za zagon poslovanja po epidemiji ter 100% nadomestilo čakanja na delo.
Zaradi negotove situacije organizatorji še ne morejo začeti pripravljati prireditev, ki so jih načrtovali za drugo polovico leta 2021. Večinoma gre za koncerte in festivale, ki so bili na ta termin prestavljeni iz leta 2020 zaradi ukrepov za zajezitev Covid-19. S temi prireditvami so že imeli nepovratne stroške, dodatnih stroškov pa organizatorji ne morejo finančno prenesti.
"Popularna kultura je zelo slabo zastopana na Ministrstvu za kulturo. Javni zavodi, ki imajo zagotovljena proračunska sredstva, so zadevo nekako zvozili, mi pa organiziramo koncerte, ki se financirajo v 90% iz prodaje kart." - Andrej Sevšek
Prestavljenih glasbenih prireditev samostojnih organizatorjev je bilo okoli 120 (v statistiko niso zajete prireditve javnih zavodov in ne-glasbene prireditve). Podatki so pridobljeni od dveh največjih prodajalcev vstopnic.
Število prireditev: 120
Povprečna kapaciteta prizorišča: 3.300
Povprečna cena vstopnice v EUR: 43.00
Skupna vrednost v EUR: 17.028.000,00
Organizatorji predlagajo, da se sprejme podobna poroštvena shema, kot jo je sprejela Avstrija s prilagoditvami, ki ustrezajo našim razmeram. V primeru odpovedi dogodka, bi se tako krili nepovratni stroški. Ti so odvisni tudi od tega, koliko časa pred datumom prireditve je ta odpovedana – v primeru lokalnih izvajalcev predstavljajo nepovratni stroški 20 do 45% vseh stroškov, za mednarodne izvajalce in festivale pa se nepovratni stroški gibljejo med 45 in 85% vseh stroškov. V primeru ukrepa fizične distance oz. zmanjšane kapacitete bi se krili povišani stroški prestavitve v večji prireditveni prostor ali razlika v prihodkih, ki nastane zaradi zmanjšanja kapacitete.
Delavnice, mednarodni mentorji, glasbeniki, ki so svojo glasbeno pot začeli na jazz festivalu ... pogovori, reportaže in kratki utrinki iz Novega mesta. “Jazz je vse v glasbi. To je glasbena filozofija.” Čeprav je v večini primerov pri jazzu pomembna improvizacija, pa mi ne bomo improvizirali. Pripravljeni se odpravljamo v Novo mesto na mednarodni jazz festival Jazzinty, kjer bomo pred mikrofon postavili mlade glasbene upe, nenavadne (interaktivne) glasbene projekte, mentorje in glasbenike … vse skupaj pa bo v celoto povezal jazz. Dajva se dobiti – Jaz in ti – na Jazzinty.
Dolgoživa slovenska skupina Panda je že leta 2016 obeležila trideset let delovanja. Zgradila je prepoznaven slog, v katerega je vpletla, pop rock in kanček jazza. Jernej Vene je v studio povabil klaviaturista in večinskega avtorja Andreja Pompeta, ki vam je približal njihov peti album Ecstasy. Od njegovega izida letos namreč mineva dvajset let.
Zamejski Slovenec, podjetnik Iztok Colja predlaga v branje tri knjige, povezane s poslom in tehnologijo.
Hannah Groeneveld je sedemnajstletna dijakinja iz Amsterdama, ki se je konec julija z vlakom odpravila po Evropi. Starši te namere niso sprejeli z navdušenjem, ampak na koncu popustili, saj naj bi se – po Hannino – na pot odpravila z dvema prijateljicama, poleg tega je staršem obljubila, da se bo izogibala zakotnih ulic mest. V Ljubljani je čakala na avtobus za Trst, ki je zamujal, zato sva izkoristili to zamudo za pogovor na žgočem soncu. Hannah je govorila o prednostih potovanja z vozovnico Inter-Rail, torej skupno ponudbo evropskih železnic, zakaj s prijateljicama niso izbrale bolj klišejskih evropskih mest, na primer Pariza, Berlina, Londona, in zakaj je Bled odličen kraj za mlade popotnike.
»Starost je lepa, le tisto, kar zraven prinese, je hudo.« »Prepričati se moraš, da hodiš s starostjo »vštric« in znati jo moraš mojstriti.« To so misli petih starejših dam – Olge, Nežke, Vide, Bibe in Lizike, ki se, odkar so v pokoju, na Ptuju družijo že 30 let. Čeprav ni vljudno, da ob damah omenjamo starost, se te z njo pohvalijo kar same. Približno 90 jih ima vsaka, skupno pa kar 450! Kot prave mestne dame se srečujejo v enem od mestnih hotelov, kjer vsako sredo popoldne – tudi danes – kramljajo o vsem mogočem in se – takoj ko se razidejo – že pogrešajo.
Dr. Barbara Rajgelj je docentka za pravne predmete na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pa tudi pa tudi direktorica Zavoda za kulturo raznolikosti Open pri katerem je nedavno izšla knjiga spletnih dnevnikov sopotnic (in sopotnikov) LGBT prijaznega lokala Cafe Open. Danes se kot solastnica zadržuje predvsem v Pritličju na Mestnem trgu v središču Ljubljane.
Včeraj so po enem preloženem dnevu iz Cape Canaverala na Floridi izstrelili sondo Parker, ki bo v prihodnjih sedmih letih raziskovala Sonce. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Maja Ratej se je o tem pozanimala pri astrofiziku profesorju Tomažu Zwittru s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Kelly Finnigan je pevec in klaviaturist ameriške funk-soul zasedbe Monophonics. Pravi, da je glasba danes preveč čista in popolna, sam obožuje groove in naravno surovost muzike. V intervjuju pripoveduje o življenju koncertnega glasbenika, o odraščanju s svetovno znanim očetom in kalifornizaciji v glasbi in kulturi.
Mednarodni dan mladih danes poteka pod geslom Varni prostori za mlade, mladi pa se iz prehoda v odraslo dobo še vedno soočajo z bivanjsko problematiko in problematiko prekarnih zaposlitev.
Zack Labe (Climate Scientist and PhD Candidate at Cornell University) on the state of the ice in Artic region and the influence of meltdown on weather across Northern America and Europe. *Pogovor z majo Ratej je v angleščini.
Z nevrologom dr. Zvezdanom Pirtoškom o žvižgalnem jeziku, ki se ga otroci na otoku La Gomera učijo v šoli, mojstrih, ki se s požvižgavanjem lotijo zahtevnejših nalog, pa o praznoverjih in žvižgih na nogometnem igrišču.
Julija je za najdlje v tem stoletju mrknila Luna, Mars je šel skozi veliko opozicijo, trenutno pa so noči vse bolj radodarne z utrinki. V tem času namreč Zemlja potuje skozi sledi delcev, ki jih za seboj na svoji orbiti pušča komet Swift Tuttle, vrhunec meteorskega roja pa bo v noči na 13-ti avgust. Matej Mihelčič vam predlaga nekaj kotičkov, kjer vas pri opazovanju nebesnih pojavov ne bo motilo svetlobno onesnaževanje.
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Tokrat nam Nicolas Vanek, vodja odnosov z javnostmi najbolj samosvojega rock festivala pri nas Gora Rocka, ki je letos v začetku poletja že 14. potekal v na Šentviški planoti nad Tolminom, za poletno krajšanje dni priporoča poslušanje nemške skupine Fiddlers's Green ter ogled filma The Big Short (Velika poteza).
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.
Filozof Mirt Komel vam namiguje na serijo detektivskih romanov irske pisateljice Tane French.
Pred hišo na Cankarjevem nabrežju 1 v Ljubljani sta dopoldne čakala prva spotikavca, medeninasta tlakovca, da ju nemški umetnik Gunter Demnig za vedno umesti v pločnik. Na tlakovcih piše, da sta tu živela Olga in Oskar Željko Adler, ki sta bila med vojno pregnana v San Giovanni Bianco, piše še, da sta bila v Milanu aretirana in kasneje umorjena v Auschwitzu. 60 tisoč kamnov spomina, spotikavcev je že postavljenih v več kot 600 mestih in v 22 državah. Od danes naprej je prvih 23 tudi v Ljubljani. 23 spotikavcev, 23 imen, 23 oseb.
Zaradi njih se ustvarjajo napetosti, slaba volja, nemir, včasih pa se morda sklenejo tudi nova prijateljstva. Čakanje v vrsti je svojstven fenomen, ki smo ga ljudje ustvarili sami. Najprej je bila za eno storitev ena dolga serpentinasta vrsta, potem so podjetja vpeljala sistem več vrst za isto storitev. Vrste se vzpostavijo, ko povpraševanje presega ponudbo, ljudje pa načeloma spoštujemo pravilo prvi pride, prvi melje. Načeloma. Tisti, ki se pravil zagotovo držijo, so Britanci, ki imajo denimo za teniški turnir v Wimbledonu 29 strani dolg vodnik, kako pravilno čakati v vrsti, če pa svoj čas cenite neizmerno, si lahko celo privoščite profesionalnega čakalca v vrsti, ki bo namesto vas stal v vrsti za vstopnice za koncert, za v priljubljeno restavracijo, za nakup novega telefona. To je lahko na primer Robert Samuel, lastnik podjetja Same Ole Line Dudes. Profesor Richard Larson s Tehnološkega inštituta Massachusetts MIT pravi, da so vrste mikroskupnosti, kjer priznavamo pravično čakanje v vrsti, obsojamo pa prehitevanje. “Jaz raje stojim v vrsti kot prehitevam, vrsta je družbena izkušnja, morali bi se pogovarjati med sabo. Ampak ko ste v vrsti, se vam zdi, kot da vam nekdo krade dragocene minute v vašem življenju. Čakate na dvig denarja na bankomatu, ta čas bi sicer raje zapravili za klepet ob kavi v sosednji kavarni in če vas v vrsti – ko ste že nekoliko slabe volje – nekdo še prehiti, vam namiguje, da so njegove minute pomembnejše od vaših. Upravičeno ste jezni.”
Slaviša Pajkič je fenomenalen človek, ki bi ga sicer srečali le v stripu. Rodil se je v vasi Poljana blizu Požarevca, pri šestnajstih pa po naključju odkril svoje sposobnosti. Je odporen na elektriko, a jo – če se tako odloči – lahko tudi shranjuje. Biba Struja, v tujini znan kot Battery Man, ima v telesu tako malo vlage, da elektrika sploh ne potuje skozi njega, ampak najverjetneje le po površini kože.
Kajakaš Peter Kauzer ima tri poletne predloge za preživljanje prostega časa
Neveljaven email naslov