Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekje piše, da Josipa Lisac ni kot drugi. Zapis se nadaljuje, da je ena izmed redkih umetnic med umetniki, ki je sposobna, da je v svoji kakovosti vsakič drugačna. Pri svojem občinstvu vsakič uspe izzvati močno radovednost.
Vsestranska umetnica, ki bi jo mnogi označili za ekstravagantno, čeprav sama to zavrača, je ena izmed najbolj spoštovanih pevk na Hrvaškem. V svoji 54-letni karieri pa je nastopala že povsod po svetu. Tudi v Sloveniji je ni treba prav posebej predstavljati.
Na svoj rojstni dan, 14. februarja, bo Josipa Lisac nastopala na virtualnem koncertu. Tako se ji bo na nek način uresničila želja o teleportaciji. Očitno je res vizionarka.
Kako v času epidemije živi in ustvarja vsestranska hrvaška umetnica in zakaj pravi, da se o ljubezni ne govori
"Nastala je nova doba. Sama sem pripravljena nanjo. Vsi bi se morali pripraviti za tisto, kar prihaja. Vprašajte se, kako bodo videti koncerti čez 10, 15 let," se filozofsko sprašuje ena najbolj spoštovanih glasbenic na Hrvaškem Josipa Lisac. V svoji 54-letni karieri pa je nastopala že povsod po svetu. Tudi v Sloveniji je ni treba prav posebej predstavljati.
"Tehnologija je mogoče v novem svetu nekaj hladnega in odtujenega, prinaša nek novi vir življenja, ampak vseeno mislim, da čustva vseeno igrajo neko vlogo. Pa čeprav jih spodbudimo umetno. Čustva so živa. Pri virtualnem koncertu ne bom videla ljudi, ne bomo se mogli dotakniti. Vseeno bom naredila vse, da bi se začutili."
Opus Josipe Lisac šteje več kot 20 albumov, številne njene glasbene izvedbe so ponarodele. Prejela je več glasbenih nagrad porin, leta 2020 tudi za življenjsko delo.
Zdi se ji, da nam manjka humora, šaljivosti in smeha. "Mogoče pa vse to virtualno ni tako slabo." Razmišlja tudi o zdravju. "Jaz sem se že pred tem izmikala ljudem in nosila masko, da se ne bi prehladila. Ljudje so bili v gručah na zabavah in prišli prehlajeni, pa sem bila kot policistka: Poslušajte! Ste vi prehlajeni? Zakaj ste pa potem prišli?! To je nevljudno, neodgovorno, nepotrebno in nemoralno."
Nekje piše, da Josipa Lisac ni kot drugi. Zapis se nadaljuje, da je ena izmed redkih umetnic med umetniki, ki je sposobna, da je v svoji kakovosti vsakič drugačna. Pri svojem občinstvu vsakič uspe izzvati močno radovednost.
Vsestranska umetnica, ki bi jo mnogi označili za ekstravagantno, čeprav sama to zavrača, je ena izmed najbolj spoštovanih pevk na Hrvaškem. V svoji 54-letni karieri pa je nastopala že povsod po svetu. Tudi v Sloveniji je ni treba prav posebej predstavljati.
Na svoj rojstni dan, 14. februarja, bo Josipa Lisac nastopala na virtualnem koncertu. Tako se ji bo na nek način uresničila želja o teleportaciji. Očitno je res vizionarka.
Kako v času epidemije živi in ustvarja vsestranska hrvaška umetnica in zakaj pravi, da se o ljubezni ne govori
"Nastala je nova doba. Sama sem pripravljena nanjo. Vsi bi se morali pripraviti za tisto, kar prihaja. Vprašajte se, kako bodo videti koncerti čez 10, 15 let," se filozofsko sprašuje ena najbolj spoštovanih glasbenic na Hrvaškem Josipa Lisac. V svoji 54-letni karieri pa je nastopala že povsod po svetu. Tudi v Sloveniji je ni treba prav posebej predstavljati.
"Tehnologija je mogoče v novem svetu nekaj hladnega in odtujenega, prinaša nek novi vir življenja, ampak vseeno mislim, da čustva vseeno igrajo neko vlogo. Pa čeprav jih spodbudimo umetno. Čustva so živa. Pri virtualnem koncertu ne bom videla ljudi, ne bomo se mogli dotakniti. Vseeno bom naredila vse, da bi se začutili."
Opus Josipe Lisac šteje več kot 20 albumov, številne njene glasbene izvedbe so ponarodele. Prejela je več glasbenih nagrad porin, leta 2020 tudi za življenjsko delo.
Zdi se ji, da nam manjka humora, šaljivosti in smeha. "Mogoče pa vse to virtualno ni tako slabo." Razmišlja tudi o zdravju. "Jaz sem se že pred tem izmikala ljudem in nosila masko, da se ne bi prehladila. Ljudje so bili v gručah na zabavah in prišli prehlajeni, pa sem bila kot policistka: Poslušajte! Ste vi prehlajeni? Zakaj ste pa potem prišli?! To je nevljudno, neodgovorno, nepotrebno in nemoralno."
Dan začne z belo kavo in branjem poezije, medtem ko ostali družinski člani še trdno spijo. Helena Rismondo je umetnica z motorno žago.
Plastični odpadki so eden od največjih okoljskih izzivov prihodnosti, njihov vpliv pa lahko vidimo in čutimo že zdaj. Smo tretja generacija od izuma plastike, pa zdaj skoraj ni več kvadratnega kilometra morja, po katerem ne bi plavali plastični delci ali izdelki. In čeprav si najbrž življenja brez plastike res ne moremo predstavljati, bo to precej težje, tudi če bo te vse več. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Končna postaja: morje?, ki osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. Pripravil jo je Muzej za oblikovanje Zürich, partnerji razstave pa so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in Baltskem morju.
Pri desetih letih je v glasbeni šoli začutil toplino klavirskih tipk, sledile so osnove igranja kitare in usodna D’n’B zabava, kjer se je Luka Per prvič srečal z omenjenim elektronskim podžanrom.
10. december je mednarodni dan človekovih pravic, in dan, ko se končuje 16-dnevna evropska kampanja proti nasilju nad ženskami. Prihodnje leto bo Evropska komisija namenila osveščanju proti nasilju nad ženskami. Nasilje, ki se v Evropi še vedno vse preveč tolerira. Evropski inštitut za enakost med spoloma je ob tej priložnosti pripravil nekaj podatkov o tem, koliko nas takšno nasilje stane, ker morda nas bo prej zaskrbelo ob stroških kot ob dejstvu, da vsaka tretja ženska v Evropi doživi eno od oblik spolnega in drugega nasilja v svojem življenju. Sicer pa v naslednjih minutah na Valu 202 najprej nekaj besed o raziskavi Revščina in spol, ki jo je konec novembra v Bratislavi predstavil prav ta Evropski inštitut za enakost med spoloma.
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov