Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam.
Dravsko-ptujsko polje se med pustom spremeni v največji slovenski etnografski muzej na prostem
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam. Tradicionalne pustne maske se v Podravju ne dajo, saj je klic oziroma poslanstvo preprosto premočno.
"Spoštujejo se vsi odloki in seveda se absolutno spoštuje tudi tradicija. Tako kot je v navadi, se na Ptuju morajo slišati zvonci. To ljudje v sebi čutijo in tega se ne da prepovedati, tako je bilo v času vojn, v času Marije Terezije. Ljudje so z ustnim izročilom uspeli zagotoviti te spomine. Vračamo se v prvobitnost in naša naloga je, da to poslanstvo nadaljujemo." - Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov
"Po domači vasi kurent preprosto mora iti. Orači s kurentom morajo zaorati prvo brazdo za rodovitnost na polju in v hiši ter simbolično posejati seme za dobro letino," pove . 17. princ karnevala in predsednik Društva Koranti Demoni Darko Cafuta.
"Najboljše je doma, na vasi. To je najbolj avtohtono, največje veselje za nas prave korante. Gremo od hiše do hiše, spoznamo ljudi, s katerimi se ne vidimo celo leto. Za pusta pridemo skupaj, spregovorimo nekaj besed, se poveselimo. To je pravo korantovo."
Pust ima na Ptujskem dolgo tradicijo. Pisni zgodovinski viri tako imenovane mesarske pustne igre omenjajo že leta 1610, pred več kot 400 leti. Pust je bil skozi stoletja pogosto prepovedan, maske pa kaznovane, a so vedno preživele in se znova znašle med ljudmi.
Reportažo je pripravila Gabrijela Milošič.
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam.
Dravsko-ptujsko polje se med pustom spremeni v največji slovenski etnografski muzej na prostem
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam. Tradicionalne pustne maske se v Podravju ne dajo, saj je klic oziroma poslanstvo preprosto premočno.
"Spoštujejo se vsi odloki in seveda se absolutno spoštuje tudi tradicija. Tako kot je v navadi, se na Ptuju morajo slišati zvonci. To ljudje v sebi čutijo in tega se ne da prepovedati, tako je bilo v času vojn, v času Marije Terezije. Ljudje so z ustnim izročilom uspeli zagotoviti te spomine. Vračamo se v prvobitnost in naša naloga je, da to poslanstvo nadaljujemo." - Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov
"Po domači vasi kurent preprosto mora iti. Orači s kurentom morajo zaorati prvo brazdo za rodovitnost na polju in v hiši ter simbolično posejati seme za dobro letino," pove . 17. princ karnevala in predsednik Društva Koranti Demoni Darko Cafuta.
"Najboljše je doma, na vasi. To je najbolj avtohtono, največje veselje za nas prave korante. Gremo od hiše do hiše, spoznamo ljudi, s katerimi se ne vidimo celo leto. Za pusta pridemo skupaj, spregovorimo nekaj besed, se poveselimo. To je pravo korantovo."
Pust ima na Ptujskem dolgo tradicijo. Pisni zgodovinski viri tako imenovane mesarske pustne igre omenjajo že leta 1610, pred več kot 400 leti. Pust je bil skozi stoletja pogosto prepovedan, maske pa kaznovane, a so vedno preživele in se znova znašle med ljudmi.
Reportažo je pripravila Gabrijela Milošič.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov