Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam.
Dravsko-ptujsko polje se med pustom spremeni v največji slovenski etnografski muzej na prostem
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam. Tradicionalne pustne maske se v Podravju ne dajo, saj je klic oziroma poslanstvo preprosto premočno.
"Spoštujejo se vsi odloki in seveda se absolutno spoštuje tudi tradicija. Tako kot je v navadi, se na Ptuju morajo slišati zvonci. To ljudje v sebi čutijo in tega se ne da prepovedati, tako je bilo v času vojn, v času Marije Terezije. Ljudje so z ustnim izročilom uspeli zagotoviti te spomine. Vračamo se v prvobitnost in naša naloga je, da to poslanstvo nadaljujemo." - Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov
"Po domači vasi kurent preprosto mora iti. Orači s kurentom morajo zaorati prvo brazdo za rodovitnost na polju in v hiši ter simbolično posejati seme za dobro letino," pove . 17. princ karnevala in predsednik Društva Koranti Demoni Darko Cafuta.
"Najboljše je doma, na vasi. To je najbolj avtohtono, največje veselje za nas prave korante. Gremo od hiše do hiše, spoznamo ljudi, s katerimi se ne vidimo celo leto. Za pusta pridemo skupaj, spregovorimo nekaj besed, se poveselimo. To je pravo korantovo."
Pust ima na Ptujskem dolgo tradicijo. Pisni zgodovinski viri tako imenovane mesarske pustne igre omenjajo že leta 1610, pred več kot 400 leti. Pust je bil skozi stoletja pogosto prepovedan, maske pa kaznovane, a so vedno preživele in se znova znašle med ljudmi.
Reportažo je pripravila Gabrijela Milošič.
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam.
Dravsko-ptujsko polje se med pustom spremeni v največji slovenski etnografski muzej na prostem
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam. Tradicionalne pustne maske se v Podravju ne dajo, saj je klic oziroma poslanstvo preprosto premočno.
"Spoštujejo se vsi odloki in seveda se absolutno spoštuje tudi tradicija. Tako kot je v navadi, se na Ptuju morajo slišati zvonci. To ljudje v sebi čutijo in tega se ne da prepovedati, tako je bilo v času vojn, v času Marije Terezije. Ljudje so z ustnim izročilom uspeli zagotoviti te spomine. Vračamo se v prvobitnost in naša naloga je, da to poslanstvo nadaljujemo." - Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov
"Po domači vasi kurent preprosto mora iti. Orači s kurentom morajo zaorati prvo brazdo za rodovitnost na polju in v hiši ter simbolično posejati seme za dobro letino," pove . 17. princ karnevala in predsednik Društva Koranti Demoni Darko Cafuta.
"Najboljše je doma, na vasi. To je najbolj avtohtono, največje veselje za nas prave korante. Gremo od hiše do hiše, spoznamo ljudi, s katerimi se ne vidimo celo leto. Za pusta pridemo skupaj, spregovorimo nekaj besed, se poveselimo. To je pravo korantovo."
Pust ima na Ptujskem dolgo tradicijo. Pisni zgodovinski viri tako imenovane mesarske pustne igre omenjajo že leta 1610, pred več kot 400 leti. Pust je bil skozi stoletja pogosto prepovedan, maske pa kaznovane, a so vedno preživele in se znova znašle med ljudmi.
Reportažo je pripravila Gabrijela Milošič.
Robert Kranjec se je po 22 letih nastopanja v svetovnem pokalu poslovil od tekmovalnega skakanja. Slovo v Planici je bilo čustveno. “Hvaležen sem ekipi, ki mi je dala priložnost, da se poslovim v Planici. To bom najbolj pogrešal – biti s fanti in se zabavati. Vsakemu sem vedno privoščil vsak uspeh.” V prvem intervjuju po slovesu od navijačev se je z njim pogovarjal Boštjan Reberšak.
Voznik Jure se v soboto poda na letalnico že ob treh ponoči. V dolini pod Poncami je med prvimi, ob njem je le še njegov navigator Tomaž, ki mu pomaga z usmerjanjem, da je letalnica najbolje urejena. Njuno delo je odvisno tudi od vremena, predvsem od temperatur in zamrznjenosti snega. Predvsem pa sta odvisna od jeklenice. Ki se kdaj tudi strga.
Danila Hradil Kuplen se je pogovarjala s pripovedovalko zgodb v najžlahtnejšem pomenu besede Špelo Frlic.
Malo zgradb je v Ljubljani tako poznanih kot je Cukrarna. Od industrijske revolucije do danes so jo zaznamovali številni požari, umetniška gibanja in propadanje zadnjih desetletij… Nekdanja rafinerija sladkorja je zdaj vendarle dočakala začetek resne prenove. V okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, so se lotili obsežnega projekta. Več je Borisu Žgajnarju povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubjane, Blaž Peršin. Dve leti torej do otvoritve prenovljene Cukrarne kjer bomo, kot je povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubjane Blaž Peršin, lahko doživeli prostor novega centra za sodobno umetnost v povsem novi, drugačni dimenziji. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo, kakšne spremembe so se na področju energijske učinkovitosti zgodile v Velenju.
Po vzoru 16-letne švedske dijakinje Grete Thunberg se protestu proti podnebnim spremembam pridružujejo mladi iz 123 držav, tudi iz Slovenije.
V Kranju nastajajo nove kolesarske poti, saj so se v sklopu projekta »Kolesarske povezave v Kranju« v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, lotili obsežnega projekta. Gre za največji sklop ureditve in dopolnitve kolesarske infrastrukture v Kranju doslej. Dela so se že začela, več o projektu pa je Borisu Žgajnarju povedal podžupan mestne občine Kranj, Janez Černe.
Slovenija je donatorica razvojne pomoči postala leta 2004, ko se je pridružila Evropski uniji. Prednostna usmeritev slovenskega razvojnega sodelovanja so države Zahodnega Balkana, več slovenskih nevladnih organizacij – v sodelovanju s partnerskimi organizacijami v posamezni partnerski državi – pa je dejavnih v Afriki. Ena takih organizacij je tudi FER – Forum za enakopraven razvoj, ki na primer v Ugandi izvaja projekt, namenjen večji varnosti preskrbe s hrano in pitno vodo, v Albaniji, v občini Puka, pa ženske učijo kozjereje, s katero jim bo zagotovljena samozadostnost.
Evropski inštitut za enakost med spoloma je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje. Čez nekaj tednov desetletno vodenje tega inštituta končuje Virginija Langbakk in z njo se bo ob mednarodnem dnevu žena pogovarjala Nataša Štefe. Kje so vrzeli med spoloma največje in kje najmanjše? Kam se na lestvici spolne (ne)enakosti 28-ih držav članic uvršča naša država? In zakaj se leta 2019 sploh še pogovarjamo o tem?
Začenjamo s serijo desetih oddaj v katerih predstavljamo projekte, ki so jih mestne občine izvedle s pomočjo financiranja Evropskih skladov. Gre za področje trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb in projekte, ki prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij. V Novem mestu so cilju sledili in ga uspešno tudi izvedli s prenovo mestnega jedra. Pri poseganju v prostor so želeli ambient predvsem nadgraditi in izpostaviti njegove posebnosti. Kraju dodajanje novih lastnosti ne prinaša dodane vrednosti zato so se, kot v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pravi Iztok Kovačič, vodja urada za prostor in razvoj mestne občine Novo mesto, posvetili poudarjanju njegovih lastnih kakovosti. Obnovo mestnega jedra in Glavnega trga sta, v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirali tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo kakšne spremembe se obetajo v Kranju.
Prebujanje s kitarskim bluesom pionirja Walterja Furryja Lewisa, ki je za igranje kitare prvi uporabil vrat steklenice. Pesem mu je posvetila tudi Joni Mitchell.
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.
Manj znano karnevalsko povorko od tistih iz naših tradicionalnih pustnih prestolnic, pa zato nič manj razkošno in norčavo, najdemo pri naših zamejcih na tržaškem Krasu. Na Opčinah nad Trstom letos pripravljajo že 52. sprevod Kraškega pusta, kake 4 ure trajajoč spektakel s tematskimi vozovi in številnimi pustnimi skupinami od blizu in daleč
Toplo vreme je prebudilo voznike enoslednih vozil, a nanje še posebej zdaj na začetku sezone preži nešteto nevarnosti. Asfalt je še hladen, tudi pesek je na njem, gume se dlje časa ogrevajo, motoristi zaradi sonca, ki je nižje, slabše vidijo, tudi drugi jih težje opazijo, niso še navajeni, da so spet na cesti … Na kaj naj bodo motoristi pozorni in kako naj se obnašajo drugi, da bodo motoristi lažje preživeli, povzema Vojko Safran, ki je vodja izobraževanja motoristov na poligonu varne vožnje na Vranskem.
Maša Pupaher, 23-letna študentka psihologije, je oseba s slepoto. Maša pravi, da je treba človeka najprej nasloviti kot osebo, ne pa takoj izpostavljati njegove invalidnosti.
Jutranje prebujanje s funkom in voditeljem Majem Valerijem! Ob rojstnem dnevu Deana Dvornika ponujamo priložnost za ples, zagotovilo za primerno budnico pa sta Kineski zid in Miladojka Youneed.
Zakaj je izbiranje najboljših mladih voznikov v kategoriji od 18 do 24 let sploh pomembno, kakšne so izkušnje mladih voznic in voznikov ter kako na akcijo gledajo vpleteni v projekt prometne varnosti?
Najprej prijazno sporočilo, potem nekaj ljubezenskih izjav in smo kmalu pri nakazilih in turški nadaljevanki. 200.000 evrov štirinajstih komitentk je končalo pri "srčnih izbrancih" v Turčiji. Strokovne službe Nove KBM so v zadnjem času zasledile nakazila v tujino (večinoma v Turčijo), ki ustrezajo tako imenovani tipologiji ljubezenskih prevar, opisuje Laura Jekler, vodja Oddelka za preprečevanje prevar.
Prejšnji četrtek, 14. februarja, se je začela letošnja akcija “Najboljši za volanom”, ki jo je Avto-moto zveza Slovenije prvič izvedla že leta 1993. Takrat so izbirali samo najboljšega, ne glede na spol, zmagala je mlada voznica, tako je bilo tudi v zadnjih treh letih, ko so akcijo na novo oživili, letos pa bomo dobili dva zmagovalca – najboljšo voznico in najboljšega voznika. Akcijo so predstavili danes v Centru varne vožnje na Vranskem, na Valu 202, ki se tudi letos pridružuje akciji, jo bomo še bolj podrobno v petek ob 12.00.
Na Valu 202 prisluhnite pogovoru Francija Pavšerja z Luko Dončićem. Slovenski športnik leta 2018 v svoji krstni sezoni lige NBA blesti v ZDA.
Odbita do bita praznuje 8. rojstni dan. 16. februarja 2011 smo govorili o novi generaciji spletne telefonije. Prvo oddajo je pripravil Matej Praprotnik.
Neveljaven email naslov