Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam.
Dravsko-ptujsko polje se med pustom spremeni v največji slovenski etnografski muzej na prostem
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam. Tradicionalne pustne maske se v Podravju ne dajo, saj je klic oziroma poslanstvo preprosto premočno.
"Spoštujejo se vsi odloki in seveda se absolutno spoštuje tudi tradicija. Tako kot je v navadi, se na Ptuju morajo slišati zvonci. To ljudje v sebi čutijo in tega se ne da prepovedati, tako je bilo v času vojn, v času Marije Terezije. Ljudje so z ustnim izročilom uspeli zagotoviti te spomine. Vračamo se v prvobitnost in naša naloga je, da to poslanstvo nadaljujemo." - Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov
"Po domači vasi kurent preprosto mora iti. Orači s kurentom morajo zaorati prvo brazdo za rodovitnost na polju in v hiši ter simbolično posejati seme za dobro letino," pove . 17. princ karnevala in predsednik Društva Koranti Demoni Darko Cafuta.
"Najboljše je doma, na vasi. To je najbolj avtohtono, največje veselje za nas prave korante. Gremo od hiše do hiše, spoznamo ljudi, s katerimi se ne vidimo celo leto. Za pusta pridemo skupaj, spregovorimo nekaj besed, se poveselimo. To je pravo korantovo."
Pust ima na Ptujskem dolgo tradicijo. Pisni zgodovinski viri tako imenovane mesarske pustne igre omenjajo že leta 1610, pred več kot 400 leti. Pust je bil skozi stoletja pogosto prepovedan, maske pa kaznovane, a so vedno preživele in se znova znašle med ljudmi.
Reportažo je pripravila Gabrijela Milošič.
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam.
Dravsko-ptujsko polje se med pustom spremeni v največji slovenski etnografski muzej na prostem
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam. Tradicionalne pustne maske se v Podravju ne dajo, saj je klic oziroma poslanstvo preprosto premočno.
"Spoštujejo se vsi odloki in seveda se absolutno spoštuje tudi tradicija. Tako kot je v navadi, se na Ptuju morajo slišati zvonci. To ljudje v sebi čutijo in tega se ne da prepovedati, tako je bilo v času vojn, v času Marije Terezije. Ljudje so z ustnim izročilom uspeli zagotoviti te spomine. Vračamo se v prvobitnost in naša naloga je, da to poslanstvo nadaljujemo." - Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov
"Po domači vasi kurent preprosto mora iti. Orači s kurentom morajo zaorati prvo brazdo za rodovitnost na polju in v hiši ter simbolično posejati seme za dobro letino," pove . 17. princ karnevala in predsednik Društva Koranti Demoni Darko Cafuta.
"Najboljše je doma, na vasi. To je najbolj avtohtono, največje veselje za nas prave korante. Gremo od hiše do hiše, spoznamo ljudi, s katerimi se ne vidimo celo leto. Za pusta pridemo skupaj, spregovorimo nekaj besed, se poveselimo. To je pravo korantovo."
Pust ima na Ptujskem dolgo tradicijo. Pisni zgodovinski viri tako imenovane mesarske pustne igre omenjajo že leta 1610, pred več kot 400 leti. Pust je bil skozi stoletja pogosto prepovedan, maske pa kaznovane, a so vedno preživele in se znova znašle med ljudmi.
Reportažo je pripravila Gabrijela Milošič.
Karmakoma so nas v začetku leta pritegnili s prvencem Imagionation & Mechanical Metamorphoses, navdušujejo pa tudi z energičnimi nastopi v živo.
Mihi je že zgodaj zjutraj skušal ugotoviti, zakaj tako radi spremljamo resničnostne šove.
V kantavtorski glasbeni zvrsti je bil pri nas med naprednejšimi. Tomaž Pengov, ki je tiho “odpotoval” februarja letos, se je z vinilno izdajo Odpotovanja (bilo je v začetku sedemdesetih), zapisal kot prvi glasbeni ustvarjalec z objavljenim kantavtorskim albumom v nekdanji skupni državi. Tako veličastni so bili njegovi glasbeni začetki. In prav takšna so bila vsa nadaljna Pengovova glasbena dejanja. A ne le glasbena.
Mihi se je zjutraj s poslušalci spraševal, zakaj uvajamo davek na sladke pijače - res hoče država, da spijemo manj in smo zdravi pa s tem ne napolnimo proračuna? Ali je morda obratno?
V kantavtorski glasbeni zvrsti je bil pri nas med naprednejšimi. Tomaž Pengov, ki je tiho “odpotoval” februarja letos, se je z vinilno izdajo Odpotovanja (bilo je v začetku sedemdesetih), zapisal kot prvi glasbeni ustvarjalec z objavljenim kantavtorskim albumom v nekdanji skupni državi. Tako veličastni so bili njegovi glasbeni začetki. In prav takšna so bila vsa nadaljna Pengovova glasbena dejanja. A ne le glasbena.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se tokrat koncentriramo izključno na nov, tretji album danskih Iceage. S ploščo Plowing Into the Field of Love so presenetili in presegli vsa pričakovanja. Prerasli so adolescentno infantilnost in postali zrela zasedba, ki piše in igra nevarne, blatne, zakajene, a popolne rock komade. V tretjem delu bodo v prvem planu dekleta. Olivia Louvel ima že 5.album z naslovom Beauty Sleep. Dve norveški pevki, Jenny Hval in Susanna sta združili moči na albumu Meshes Of Voice. S tretjim solističnim albumom se predstavlja Laetitia Sadier, nekdaj prvi glas skupine Stereolab. Poslušamo torej izbor z albuma Something Shines.
Maja Drobne je tri mesece kot prostovoljka prek Zavoda Voluntartiat preživela v Beninu. Z nami je delila svojo izkušnjo.
Promocijski koncert skupine Mi2 ob izdaji novega albuma Cela jeba v ljubljanski Cvetličarni.
Po lanskem premoru so ustvarjalke in ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti v uredništvo za glasbo Vala 202 letos do 15. aprila znova pošiljali svoje pesmi za novo kompilacijo Imamo dobro glasbo. Prejeli smo več kot 170 prijav glasbenikov in skupin, ki so skupaj poslali približno 250 skladb. Žirija je med njimi izbrala štirinajst pesmi, ki sestavljajo šesto kompilacijo Imamo dobro glasbo – Val014. Kompilacija Val014 je že izšla pri ZKP RTV Slovenija, na koncertu v ljubljanski Cvetličarni pa so nastopili The Swingtones, Alkimija in Jardier.
Kaj je ebola? Se je kaj bojite? Ste pripravljeni na epidemijo? Na ta vprašanja je odgovore s poslušalci Miha Šalehar iskal v torkovem jutru na Valu 202.
5-članski kolektiv iz Podgurja je edina domača avtorska instrumentalna dub zasedba. Pri nas praktično brez konkurence pa vendar je vsak njihov izdelek presežek tako znotraj dub glasbe kot v širšem glasbeno ustvarjalnem in produkcijskem pogledu.
Tokrat v Aritmičnih Ana Pupedan. To ni ime in priimek dekleta. Je pivška glasbena skupina, ki v primorskem narečju pomeni uro ena popoldan.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo neverjetno produktivni rockovski imeni iz San Francisca in stari znanki Drugega vala, v zadnjem delu pa sami veterani.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo ameriški bend VAZ, ki ga tvorita člana tria Hammerhead in ki ga lahko ujamete v živo na ljubljanskem 24-urnem klubsko-koncertnem dogodku 24h Party People, na katerem se bo v 24 urah zvrstilo natančno 24 zasedb oziroma koncertov. V zadnjem delu nekaj retromanije, nekaj aktualnih izdaj.
V jutranjih nebulozah je Miha Šalehar s poslušalci razpravljal o potrošniških nategih - čudežni vodi, čokoladi za hujšanje pa margarini z okusom masla in mehčalcem z vonjem Provanse. Niso vsi nategi slabi, nekateri so prav ljubki.
V jutranjih nebulozah je Miha Šalehar s poslušalci razpravljal o potrošniških nategih - čudežni vodi, čokoladi za hujšanje pa margarini z okusom masla in mehčalcem z vonjem Provanse. Niso vsi nategi slabi, nekateri so prav ljubki.
Igor Vidmar, Igor Bašin in Janez Golič v Drugem valu predstavljajo alternativno glasbo.
Nebuloze so pomagale DARS-u cestico graditi. Razjahali ste njihove mame in raje predlagali rešitve. Več glav več ve.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se posvečamo finski kantavtorici Mirel Wagner pred njenim skorajšnjim nastopom na festivalu Mesto žensk, ob njej pa poslušamo še drugi album kalifornijskih vintage-rockerjev Allah-Las. V zadnjem delu se najprej vrti solistični, napol akustični album J Mascisa, sicer kitarista in pevca v Dinosaur Jr. Večji poudarek bo na navezi Lydia Lunch & Cypress Grove.
Neveljaven email naslov