Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki se ta konec tedna končuje v Cortini d'Ampezzo, je zdravnik slovenske reprezentance dr. Matjaž Turel, sicer vodja bolnišničnega oddelka za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dr. Turel se je v zadnjem letu veliko ukvarjal z raziskovanjem značilnosti in posledic bolezni Covid-19 in pripravil tudi nekaj spletnih predavanj za širšo javnost na to temo. V pogovoru z Igorjem Tomincem je spregovoril o prvenstvu po zdravstveni plati, o posledicah bolezni za športnike in o perspektivah športnih prireditev v letošnjem letu, ki bo očitno še naprej precej zaznamovano s koronavirusom.
Nekatere reprezentance jemljejo nevarnost covida veliko bolj resno kot druge, morda celo preresno
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki se ta konec tedna končuje v Cortini d'Ampezzo, je zdravnik slovenske reprezentance dr. Matjaž Turel, sicer vodja bolnišničnega oddelka za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dr. Turel se je v zadnjem letu veliko ukvarjal z raziskovanjem značilnosti in posledic bolezni covid-19 in pripravil tudi nekaj spletnih predavanj za širšo javnost na to temo.
"Mehurčki v Cortini delujejo brezhibno. Podobno izkušnjo sem imel tudi kot mednarodni nadzornik na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici." – Dr. Matjaž Turel
Dr. Turel je tudi član posvetovalne skupine pri Olimpijskem komiteju Slovenije, ki pripravlja protokole za slovenske športnike pred olimpijskimi igrami v Tokiu in na njih.
Več v prispevku z zdravnikom slovenske smučarke reprezentance dr. Matjažem Turelom, ki ga je pripravil Igor Tominec.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki se ta konec tedna končuje v Cortini d'Ampezzo, je zdravnik slovenske reprezentance dr. Matjaž Turel, sicer vodja bolnišničnega oddelka za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dr. Turel se je v zadnjem letu veliko ukvarjal z raziskovanjem značilnosti in posledic bolezni Covid-19 in pripravil tudi nekaj spletnih predavanj za širšo javnost na to temo. V pogovoru z Igorjem Tomincem je spregovoril o prvenstvu po zdravstveni plati, o posledicah bolezni za športnike in o perspektivah športnih prireditev v letošnjem letu, ki bo očitno še naprej precej zaznamovano s koronavirusom.
Nekatere reprezentance jemljejo nevarnost covida veliko bolj resno kot druge, morda celo preresno
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki se ta konec tedna končuje v Cortini d'Ampezzo, je zdravnik slovenske reprezentance dr. Matjaž Turel, sicer vodja bolnišničnega oddelka za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dr. Turel se je v zadnjem letu veliko ukvarjal z raziskovanjem značilnosti in posledic bolezni covid-19 in pripravil tudi nekaj spletnih predavanj za širšo javnost na to temo.
"Mehurčki v Cortini delujejo brezhibno. Podobno izkušnjo sem imel tudi kot mednarodni nadzornik na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici." – Dr. Matjaž Turel
Dr. Turel je tudi član posvetovalne skupine pri Olimpijskem komiteju Slovenije, ki pripravlja protokole za slovenske športnike pred olimpijskimi igrami v Tokiu in na njih.
Več v prispevku z zdravnikom slovenske smučarke reprezentance dr. Matjažem Turelom, ki ga je pripravil Igor Tominec.
Dva smučarska skakalca sta v zgodovini olimpijskih iger zmagala na obeh posamičnih tekmah. Simon Ammann je bil za konkurenco premočen v Vancouvru in Salt Lake Cityu, štiri zlate medalje pa ima tudi najuspešnejši skakalec v zgodovini Matti Nyk?nen.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Neveljaven email naslov