Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter o tem, kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije, kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Ta je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke.
Združeni arabski emirati so relativno nov igralec na področju osvajanja vesolja, ki so najverjetneje pomanjkanje tradicije in znanja kompenzirali z denarjem. Na vprašanje, ali so večino tehnologije preprosto uvozili oz. kupili, profesor dr. Tomaž Zwitter odgovarja:
"Ko razvijate takšno misijo, želite ustvariti ravnovesje. Na eni strani želite, da se domača znanost nauči in tehnologija usposobi, na drugi strani pa nikakor ne želite odkrivati tople vode."
Združeni arabski emirati so za ZDA, Sovjetsko zvezo, Indijo in Evropo (ESA) postali peta entiteta, ki je dosegla rdeči planet. Šesta pa je Kitajska, ki je dosegla Mars s sondo Tjaven 1. Tudi zanjo je bil to zgodovinski polet, predvsem pa ima ambicioznejše načrte kot Arabci. Sonda, ki se je že utirila, je sestavljena iz orbiterja, pristajalnika in roverja. Kakšne načrte imajo torej Kitajci na Marsu?
"Če govorimo tukaj o neki vrsti vesoljske tekme, torej da pokažeš, da si določen igralec, bi mogoče malo hudomušno pripomnil. Leta 2014 je bila svetovna srenja presenečena nad tem, da je Indijcem s popolnoma lastno misijo uspelo narediti nekaj, kar so Združeni arabski emirati februarja. Seveda je bil tukaj določen manko Kitajske, saj ona tega takrat ni naredila. Ideja je iti na Mars, se utiriti, pristati in se celo voziti okoli z vozilom. Če jim bo vse to uspelo, bodo nedvomno prvi igralec, ki mu bo to uspelo v enem zamahu. Mešanica tehnološkega razvoja, nacionalnega ponosa, pa seveda zavedanja za investiranje v tovrstne tehnologije jih pelje naprej."
Združene d ržave so po skoraj natanko desetih letih na Mars dostavile novo samohodno vozilo. Rover perseverance je varno na tleh, le kakšno minuto po pristanku pa so na Zemljo prišle tudi prve fotografije, ki sta jih posneli varnostni kameri na spredku in zadku vozila. Kaj se je v teh dneh od pristanka do danes že zgodilo z roverjem, kaj vse je že opravil in kaj ga še čaka?
"Najprej je seveda treba vse stestirati. Zato so začeli že prižigati določene instrumente, da preverijo, ali delajo, kot so predvideli. Počasi in previdno se postavlja celotna misija v pogon. To pa bo trajalo še kakšna dva tedna."
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter o tem, kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije, kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Ta je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke.
Združeni arabski emirati so relativno nov igralec na področju osvajanja vesolja, ki so najverjetneje pomanjkanje tradicije in znanja kompenzirali z denarjem. Na vprašanje, ali so večino tehnologije preprosto uvozili oz. kupili, profesor dr. Tomaž Zwitter odgovarja:
"Ko razvijate takšno misijo, želite ustvariti ravnovesje. Na eni strani želite, da se domača znanost nauči in tehnologija usposobi, na drugi strani pa nikakor ne želite odkrivati tople vode."
Združeni arabski emirati so za ZDA, Sovjetsko zvezo, Indijo in Evropo (ESA) postali peta entiteta, ki je dosegla rdeči planet. Šesta pa je Kitajska, ki je dosegla Mars s sondo Tjaven 1. Tudi zanjo je bil to zgodovinski polet, predvsem pa ima ambicioznejše načrte kot Arabci. Sonda, ki se je že utirila, je sestavljena iz orbiterja, pristajalnika in roverja. Kakšne načrte imajo torej Kitajci na Marsu?
"Če govorimo tukaj o neki vrsti vesoljske tekme, torej da pokažeš, da si določen igralec, bi mogoče malo hudomušno pripomnil. Leta 2014 je bila svetovna srenja presenečena nad tem, da je Indijcem s popolnoma lastno misijo uspelo narediti nekaj, kar so Združeni arabski emirati februarja. Seveda je bil tukaj določen manko Kitajske, saj ona tega takrat ni naredila. Ideja je iti na Mars, se utiriti, pristati in se celo voziti okoli z vozilom. Če jim bo vse to uspelo, bodo nedvomno prvi igralec, ki mu bo to uspelo v enem zamahu. Mešanica tehnološkega razvoja, nacionalnega ponosa, pa seveda zavedanja za investiranje v tovrstne tehnologije jih pelje naprej."
Združene d ržave so po skoraj natanko desetih letih na Mars dostavile novo samohodno vozilo. Rover perseverance je varno na tleh, le kakšno minuto po pristanku pa so na Zemljo prišle tudi prve fotografije, ki sta jih posneli varnostni kameri na spredku in zadku vozila. Kaj se je v teh dneh od pristanka do danes že zgodilo z roverjem, kaj vse je že opravil in kaj ga še čaka?
"Najprej je seveda treba vse stestirati. Zato so začeli že prižigati določene instrumente, da preverijo, ali delajo, kot so predvideli. Počasi in previdno se postavlja celotna misija v pogon. To pa bo trajalo še kakšna dva tedna."
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov